Miha ima vse, le zdravja ne

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 13. oktober 2014 / 10:01

Miha Brelih je zbolel za amiotrofidno lateralno sklerozo (ALS), ki povzroča umiranje gibalnih živčnih celic v možganski skorji, možganskem deblu in hrbtenjači. Nekoč navdušenemu športniku udi vse bolj hromijo, tudi čopiča, ki ga je od otroštva vihtel kot ljubiteljski slikar, ne more več držati.

ALS je napredujoča neozdravljiva nevrološka bolezen, pri kateri vse bolj slabijo mišice, tudi tiste za govor, dihanje, požiranje. Zdravila ni. Pred nedavnim smo bili priča promocijski akciji, nastali v Ameriki, ko so se znane osebnosti polivale z vedri ledene vode in na ta način spodbujale k donacijam za raziskovanje zdravil za ALS. Tudi Miha Brelih se je dal politi z vedrom vode, in sicer za fotografijo (posnela jo je Jana Šnuderl), ki sedaj s plakata vabi na dobrodelni koncert. Njegova družina želi v sodelovanju z Območnim združenjem Rdečega križa Škofja Loka in gasilci PGD Trata s koncertom zbrati denar za dvigalo in druge prilagoditve v stanovanju, da se bo Miha lahko gibal v njem potem, ko bo na invalidskem vozičku.

»Koncert bo v sredo, 15. oktobra, ob 19. uri v športni dvorani na Trati, s 26 nastopajočimi, med njimi so tudi vse tri loške osnovne šole. Odziv je odličen, nihče, ki sem ga zaprosila za sodelovanje, ni odklonil,« je povedala Mihova žena Nataša, ki se je vse poletje ukvarjala z organizacijo koncerta.

»Srečen sem, ker imam krasno ženo Natašo in zlati hčerki Evo in Eli. Ni še dolgo tega, ko sem vsak dan izkoristil za tek, pohod na hrib in slikanje, ki je moja največja strast. Sem srečen človek, ki ima vse, le zdravja ne. Moja bolezen je pri­šla skozi zadnja vrata, nepričakovano in je bila šok. Dia­gnoza ALS nas je vse pretresla, toda ostajam borec,« je zapisal Miha Brelih v prošnji za pomoč. Zaveda se, da je boj z boleznijo težak, počasi ga premaguje. Čopiča že ne more več držati v roki. Zadnjo sliko, pravi, je lani na­slikal ženi za rojstni dan. Na njem je motiv morja z galebi, kot nostalgija za Savu­drijo, kamor je družina hodila dvajset let. Naslikal je več tisoč slik, s slikami so zapolnjene tudi vse stene stanovanja v prvem nadstropju družinske hiše v Hafnerjevem naselju. Ko omenim, da bi jih lahko prodajali na do­brodelni dražbi, pa pravi, da hčerki niti ene ne želita dati iz hiše. V preteklosti je slikal tudi na svilo, izdeloval nakit, risal karikature, portrete … Sedaj tega več ne more.

»Znake bolezni sem prvič opazil pred šestimi leti, pred tremi so mi postavili dia­gnozo,« pripoveduje Miha, ki je delal kot orodjar, sedaj pa je že poldrugo leto invalidsko upokojen. Še zadnji dan, preden so ga sprejeli v bolnišnico, je tekel na Križno goro. Danes se s težavo giblje po stanovanju, ne more do vrta, za katerega je tako rad skrbel, če pade, se sam ne more pobrati. »Moje telo postaja breme pod oslab­ljenimi mišicami, a srce, najmočnejša mišica, se bori. Zaradi moje družine in prijateljev, ki mi stojijo ob strani. Roke in noge postajajo hrome, misel ostaja bistra, želim si živeti.«

Miha ve, kaj ga čaka. Ko ga bo bolezen povsem onemogočila, pravi, si želi evtanazije. Dotlej pa se bo pogumno boril. Rad bi le, da mu ljudje pomagajo pri preureditvi stanovanja in nakupu dvigala, kar bo potreboval, ko bo sedel na invalidski voziček. Družina namreč živi z Natašino plačo, Miha ima le nizko invalidsko pokojnino. Zakonca Brelih sta srečna, ker je že sedaj pomagalo veliko ljudi, med drugim so precej denarja zbrali Mihovi nekdanji sodelavci. Denar nameravajo zbrati z dobrodelnim koncertom, zbirajo ga tudi na računu Rdečega križa (številka SI 56 07000-0000187397, referenca 00 2014232, namen pomoč Mihu Brelihu) in prek SMS-sporočil (na številko 1919 s ključno besedo MIHA5). »Hvaležen bom za vse, kar bo olajšalo življenje meni in moji družini zaradi hude bolezni, s katero živim,« sklene Miha Brelih.