Bornova dedinja zahteva vrnitev gozda

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / petek, 10. oktober 2014 / 10:25

Elizabeta Ortner Born od nekdanjega direktorja družbe Born Martina Šetinca in podjetja Tara terja vrnitev 760 hektarjev gozda v Jelendolu.

Kranj – Na kranjskem okrož­nem sodišču so ta teden začeli obravnavati gospodarski spor, ki ga je danes 89-letna Elizabeta Ortner Born, dedinja barona Karla Borna, sprožila zoper nekdanjega direktorja družbe Born Martina Šetinca in podjetje Tara zakoncev Tatjane in Riharda Jerebica. V tožbi jim očita, da so zlorabili njeno zaupanje in si prisvojili 760 hektarjev gozda, ki je bil njen stvarni vložek v podjet­je Born, ki je včasih upravljalo z več kot 3600 hektarji Bornovega gozda na območju Tržiča. Sodišču sedaj predlaga uveljavitev ničnosti pogodb, na podlagi katerih je izgubila petino vsega gozda, ki je bil leta 2007 v postopku denacionalizacije vrnjen trem Bornovim hčeram, in plačilo 4,5 milijona evrov odškodnine, kolikor naj bi po strokovni oceni ljub­ljanske ekonomske fakultete znašala vrednost izgubljenega gozda.

Ortnerjeva je leta 2009 s stvarnim vložkom 760 hektarjev gozda dokapitalizirala družbo Born, ki je več let upravljalo z vrnjenimi 3653 hektarji gozda v Jelendolu, s tem pa si je poslovni delež v družbi povečala na 78 odstotkov, ki pa naj bi ga Šetinc in Jerebic brez njene vednosti na podlagi pogodb o odplačnem prenosu in prevzemu poslovnih deležev v družbi Born zmanjšala na zgolj 19 odstotkov, posledično pa se je za toliko povečal delež Šetincu kot direktorju družbe Born in podjetju Tara, katerega prokurist je bil Rihard Jerebic. Omenjena sta jo nato kot malega delničarja še iztisnila iz podjetja, za vse skupaj pa naj bi prejela zgolj 440 tisoč evrov kupnine.

Odvetnik Bojan Grubar je na sodišču razložil, da je imela njegova stranka Elizabeta Ortner Born popolno zaupanje v Šetinca. »Do omenjenih pravnih poslov je prišlo izključno zato, ker sta ji družbenika Šetinc in Jerebic zatrjevala, da bo zaradidavčne zakonodaje izgubila vse premoženje, ki ji je bilo vrnjeno v denacionalizaciji, če ne bo opravila prenosa poslovnega deleža na njiju. Pri tem je bila tožnica prepričana, da družbenika ne bosta zlorabila njenega zaupanja,« je sodniku Klemenu Urankarju navedel odvetnik Grubar in predlagal postavitev sodnega izvedenca finančne stroke, ki naj bi podal oceno dejanske vrednosti izgubljenih 760 hektarjev gozda, ter tudi sodnega izvedenca psihiatrične stroke, ki bo ocenil, ali je bila Ortnerjeva v času, ko so se sklepali sporni prenosi, dovolj opravilno sposobna za sprejemanje poslovnih odločitev. »V tem času je namreč tožnica pričela vidno fizično in psihično pešati, vsi njeni najbližji so pri njej začeli opažati tudi znake dementnosti, pa tudi strahotno navezanost in dobesedno odvisnost od mnenj in izjav Šetinca,« je razložil.

Odvetnik Grubar je še opozoril, da se še danes ne ve, ali je bilo tistih 440 tisoč evrov, ki naj bi jih prejela Ortnerjeva, nakazanih iz sredstev družbe Born ali iz iz osebnih računov toženih strank, kar da je pri vprašanju morebitne prevare zelo relevantna okoliščina. Dodal je še, da je bila Ortnerjeva, ko je ugotovila, da je ostala brez vsega v družbi Born, zelo razočarana, v nekakšno mediacijo med sprtima stranema pa da se je tedaj vključil celo tržiški župan Borut Sajovic in sklical sestanek, na katerem da je Šetinc pred pričami obljubil, da bo poslovni delež brezplačno spet prenesel na Ortnerjevo.

Odvetnik toženih Šetinca in podjetja Tara Jože Kristan je v celoti prerekal tožbenemu zahtevku in ostalim navedbam tožeče stranke. Med drugim je oporekal tudi navedbam o domnevni opravilni nezmožnosti Ortnerjeve v letu 2009, saj da je bila še lani popolnoma sposobna sklepati darilne pogodbe s hčerjo, sinom in vnukinjo, na katere je prenesla vse svoje poslovne deleže.

Po končani obravnavi, ki se bo nadaljevala februarja, je odvetnik Kristan za medije še dejal, da skušajo Bornovi pravna sredstva uporabiti za dosego drugih ciljev. Katerih, ni želel razkriti, najbrž pa je ciljal na kazensko ovadbo, ki so jo Bornovi pred letom in pol podali na policijo zaradi suma kaznivih dejanj poslovne goljufije, uničenja gozdov in obremenjevanja okolja. Vodstvo družbe Born naj bi namreč po njihovem mnenju prekoračevalo dovoljeno sečnjo lesa in grobo kršilo gozdarsko zakonodajo, ogrožalo naravno okolje in oškodovalo premoženje lastnikov. Po naših podatkih kriminalistična preiskava v tej zadevi še ni končana, Ortnerjeva pa se je zato morala zateči tudi v 1,9 milijona evrov vredno odškodninsko tožbo zaradi črne sečnje, kot je pojasnil njen odvetnik. Za upravljanje z Bornovimi gozdovi sedaj skrbi družba Košuta, ki pa opravlja le sanitarno sečnjo. Od nje bi družbi Born pripadalo dvajset odstotkov prihodkov, a se ti deponirajo za primer, če bodo Bornovi dediči uspeli z omenjeno odškodninsko tožbo.