Gremo na pir!

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / petek, 3. oktober 2014 / 09:19

V Münchnu, ki sploh ni daleč, se izteka 181. Oktoberfest. Samo še do 5. oktobra ga lahko obiščete. Ob enem osrednjih pivskih dogodkov na planetu pa poglejmo še, kdo so največji pivovarji tega sveta …

Kdo so največji pivovarji

Oktoberfest je 20. septembra odprl novi münchenski župan, socialdemokrat Dieter Reiter. Točno opoldne je moral zabiti pipo in tako odpreti prvi 200-litrski sodček piva – s čim manj udarci. Njegov predhodnik Christian Ude ima še vedno rekord dveh udarcev, Reiter je za prvi poskus rabil štiri. Oktoberfest, ki je ena od nemških ikon, izvira iz zabave ob poroki bavarskega kralja Ludvika I.; ta se je zgodila 12. oktobra 1810, potem je ta fešta postala tradicija. Njen začetek so pozneje premaknili na zgodnejši čas, ko je vreme v bavarski prestolnici lepše, ime po oktobru pa je ostalo. V 214 letih tega pivskega praznika ni bilo le 24-krat. Odpovedali so ga v času obeh svetovnih vojn, med epidemijo kolere ter v obdobju hiperinflacije v 20. letih prejšnjega stoletja. Lani je okoli 6,4 milijona obiskovalcev spilo skoraj 6,7 milijona litrov piva. Koliko ga bodo letos, ko je cena litrskega vrčka v nekaterih izmed 14 velikih šotorov prvič presegla 10 evrov? – In kdo so največji pivovarji tega sveta, pivovarski top ten? Največji je belgijski koncern Anheuser-Busch In-Bev (Bev), proizvede skoraj 400 milijonov hektolitrov, proda skoraj petino vsega piva na svetu in pobere skoraj tretjino vsega dobička, njegovi blagovni znamki sta med drugimi Budweiser in Stella Artois. Sledi mu britanski SABMiller. Nizozemski Heineken je šele tretji. Od četrtega do desetega mesta si sledijo: Carlsberg (Danska), China Resources Enterprise (Kitajska), Tsingtao (Kitajska), Molson Coors (ZDA-Kanada), Beijing Yanjing (Kitajska), Kirin (Japonska), Asahi (Japonska). – Veste, čigav je sloviti budweiser? Skoraj vsak misli, da je češki, pa ni čisto tako. Že od leta 1907 trajajo sodni spori, v katerih se tožita ameriško-belgijska multinacionalka Anheuser-Busch In-Bev in pivovarni iz Čeških Budjejovic. Američani so na trgu ponudili alkoholno zvarjenko z imenom budweiser že leta 1876, Čehi so to storili šele dve desetletji pozneje in še danes se dajejo okrog vprašanja, čigav je ta sloviti napitek. Sicer pa so pivovarske vojne in težnje po prevzemih stalnica v tem poslu. To smo okusili tudi pri nas, zdaj je aktualen prevzemni manever, ki ga okoli SABMillerja izvajata Bev in njegov lakomni šef Carlos Britt. Gre za to, da je britanska firma nasprotje oziroma možno dopolnilo belgijske. Polnilnice ima v 15 afriških državah, zaradi partnerstva s francoskim Castellom pa je SABMiller prisoten še v 21 drugih državah. Vrh tega kar sedemdeset odstotkov prihodkov od prodaje ustvari na razvijajočih se trgih, kjer se množice pivcev šele profilirajo in so prav zato možnosti še velike. A tu bi stiskaški magnat Brit naletel najmanj na dve težavi. Prva: kako zbrati za prevzem potrebnih 90 milijard evrov (121 milijard dolarjev)? Druga: kako Afričane navaditi na Budweiser? (Vira: The Economist, www.siol.net)

BB, simbol seksualne revolucije

Dvajseto stoletje ni bilo le stoletje obeh svetovnih vojn, ampak tudi stoletje revolucij – industrijske, družbene, informacijske in – seksualne. In ta je bila morda največja in najbolj uspela. V industrijski revoluciji je za pravi prevrat poskrbelo gospodarstvo, doživelo je nesluteni razvoj. V celi vrsti družbenih revolucij, ki jih je sprožila oktobrska v Rusiji, se je spremenila socialna in politična podoba planeta. Informacijska je omogočila nekoč neslutene možnosti komuniciranja. V seksualni pa so se osvobajali ljudje kot posamezniki, se trgali iz starih družbenih norm in zaživeli bolj sproščeno. Zgodila se je vrsta dejanj (kontracepcija), ki so to revolucijo omogočila in na sceni se je pojavila cela vrsta imen, ki jo poosebljajo. Eno takih je gotovo francoska filmska igralka Brigitte Bardot, znana tudi kot BB. Bila je seksualni simbol cele generacije žensk. Režiser Roger Vadim, ki jo je leta 1952 poročil in z njo 1956 posnel kultni film In Bog je ustvaril žensko, pa je o zvezdi, ki jo je ustvaril on, izjavil: »Dekle tistega časa, osvobojena občutkov krivde in socialnih tabujev.« Ko je igralka, katere glavni adut je bilo njeno telo, prišla v leta, se je izkazovala z aktivizmom. Po eni strani se je zavzela za pravice živali in nagovarjala dame, naj nehajo nositi krzno, po drugi pa je izzivala s kontroverznimi nastopi proti priseljencem. To nedeljo je dopolnila osemdeset let.

Sophia Loren o napakah

Septembra jih je osemdeset dopolnila tudi italijanska filmska igralka Sophia Loren. In ta je izjavila: »Po vseh teh letih sem še vedno vpeta v proces samoodkrivanja. Bolje je raziskovati življenje in delati napake, kot pa ne tvegati. Napake so del cene, ki jo plačaš za polno življenje.«