Združene države uboge Slovenije

Običajno države med seboj podpisujejo sporazume o sodelovanju, pri nas pa smo, kot vse kaže, nagnjeni k nesporazumom o sodelovanju. Kako si drugače razlagati poročilo Delovega sodelavca Sebastijana Kopušarja iz New Yorka, v katerem navaja, da je predsednik Borut Pahor o nesporazumu med državama na kratko govoril z Obamo na štiri oči. Nato sledi tale Pahorjev citat: »Nesporazum je zglajen. Domnevam, da v prihod­nje takšnih presenečenj, da Slovenija pred umeščanjem na liste o tem ne bi bila obveščena, ne bo več.« Gre seveda za to, da so nas Američani uvrstili na seznam svoje koalicije, ne da bi nas pred tem sploh kaj vprašali. Slovenska suverenost je tu spet padla na celi črti, naše vodstvo pa je ni branilo niti potem, ko se je izvedelo, kaj so nam naredili. Kolikor mi je znano, na zagovor niso poklicali ameriškega veleposlanika in mu zaradi omenjenega dejanja prenesli protestno noto, pa tudi zdaj je predsednik Pahor pri Baracku Obami dosegel le to, da nas bodo Američani v prihodnje pred umeščanjem na liste obveščali. Nobene besede o tem, da bi o vključevanju v tako resne zadeve, kot je sodelovanje v ameriških vojnah, recimo razpravljal naš parlament.

Leta 1845 je Jovan Vesel - Koseski v Kmetijskih in rokodelskih novicah objavil svojo pesem z naslovom Bravcam h koncu leta v spomin in v njej zapisal tale verz: »Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti.« Njegova mati Marija se je pred poroko pisala Cerar, vendar ne vem, če je predsednik slovenske vlade kaj v sorodu s pesnikom, ki je bil nekoč popularnejši od velikega Prešerna, na vsak način pa bi se tudi on lahko zamislil nad tem, da so pred sto sedemdesetimi leti naši pesniki zelo jasno branili slovenstvo. Eden od verzov v omenjeni pesmi namreč pravi: »Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos!«

Poleg obeh predsednikov bi Koseskega morali brati odgovorni na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, ki so po izbruhu afere z magistrskim naslovom poslali okrožnico, da je Jureta Lebna treba podpisovati takole: »Jure Leben, Master of Science, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Državni sekretar«. Navodilo je katastrofa. Še hujša pa je podatek iz časopisa Dnevnik, da so Lebnu že leta 2010 na Ministrstvu za visoko šolstvo izdali odločbo in v njej navedli, da lahko uporablja zgoraj navedeni naziv. Z drugimi besedami, pred imenom in priimkom ne more navajati okrajšave mag., lahko pa za priimkom navede omenjeni naziv. Zakaj katastrofa? Zato, ker 10. člen Zakona o javni rabi slovenščine lepo piše, da morajo biti poimenovanja političnih funkcij, poklicev ter strokovnih in znanstvenih naslovov posameznikov v slovenščini. Uradnikom na ministrstvu, ki potrjujejo nazive v tujem jeziku, je treba citirati še naslednja dva verza iz pesmi Koseskega: »Jezik očistite peg, opilite gladko mu rujo, kar je najetiga v njem, dajte sosedu nazaj.«

Dokler naša ministrstva in politiki ne bodo poznali naše kulturne zgodovine in naše aktualne zakonodaje, bodo Američani z nami res lahko delali, kar hočejo.