Pogled nazaj za naprej

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / ponedeljek, 29. september 2014 / 10:15

Kranjska šesttisočletna zgodovina v dvajsetih korakih. Od neolitika do nove dobe.

Kranj – Zgodovina Kranja je od srede naprej, in tako bo vsaj kak mesec, na ogled v avli Mestne občine Kranj. V okviru letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine se kranjska enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine predstavlja z razstavo zgodovine arheoloških izkopavanj na področju Kranja. Na dvajsetih panojih je s predstavitvijo izkopavanj, ki so tu v različnih obdobjih bolj ali manj intenzivno potekala v zadnjih 150 letih, prikazana tudi šesttisočletna kranjska zgodovina od mlajše kamene dobe do današnjega časa. Razstavo sta pripravila arheologa dr. Milan Sagadin in Judita Lux. »Tema letošnjih Dnevov kulturne dediščine je Dediščina gre v šole in ker je to zelo širok pojem, smo se na kranjski enoti ZVKD odločili pripraviti pregled vseh dosedanjih arheoloških izkopavanj v Kranju. Zadnja večja izkopavanja na področju mesta so se namreč zaključila leta 2012. Posebno v zadnjem desetletju so raziskali precej novih odkritij o preteklih poselitvah v mestu, zato sva z Milanom želela predstaviti tako nove ugotovitve, kot iz spomina potegniti tisto, kar se je izkopalo in raziskalo v preteklosti,« je o izzivih za pripravo razstave dejala Judita Lux.

Razstava je pripravljena na zelo pregleden in tudi širšemu krogu ljudi razumljiv in dostopen način. Po posameznih panojih prikazana različna obdobja poselitve v Kranju gredo z roko v roki s predstavitvijo najpomembnejših izkopavanj v preteklosti. »Poskušala sva podati predvsem arheološki pogled na zgodovino mesta in pri tem skozi različne kontekste najdb poudarila najpomembnejše mejnike,« je dodala Luxova in povedala, da se je v vseh teh letih nabralo zelo veliko materiala za razstavo, večjo težo pa so dali nepremični dediščini.

Po uvodnem panoju, kjer je zabeležena zgodovina arheoloških raziskav od naključnih najdb v 19. stoletju do preloma stoletja, ko se je izkopavalo v Lajhu, tik pred 1. svetovno vojno v Prešernovem gaju in na današnji Stritarjevi ulici, do izjemno pomembnih izkopavanj okrog cerkve sv. Kancijana in tovarišev v šestdesetih letih in zaščitnih arheoloških izkopavanj v zadnjem desetletju. Razstava nas potem vodi od odkritij, ki govorijo o poselitvi Kranja v 5. tisočletju pr. n. št., nadaljevanju v starejši železni dobi od 9. do 4. stoletja pr. n. št., o čemer pričajo bronaste najdbe na Jelenovem klancu, stoletnem obdobju zgodnje antike z amforo z Rodosa in pozne antike med letoma 300 in 600, s katero je povezana ena najpomembnejših kranjskih najdb, dva lamelna oklepa in nakit iz grobišča v Lajhu. Izkopavanja ob župni cerkvi so nam dala ostaline zgodnjekrščanske cerkve, na Knedlovem vrtu pa steklarsko delavnico. Arheološko bogat je tudi zgodnji srednji vek v Kranju, razstava pa se zaključuje z novim vekom, ureditvijo obrambnega stolpa Škrlovec in ostanki kamnoloma mlinskih kamnov na območju nekdanjega hotela Jelen.

Pri skoraj polovici predstav­ljenih arheoloških izkopavanj je bil zraven tudi vodilni arheolog na kranjskem zavodu, dr. Milan Sagadin: »Če prištejem še študentska leta, se je moje arheologije nabralo že dobrih sedemintrideset let. Predvsem me veseli, da so izkopavanja zadnjih let, ki jih opravljajo mladi arheologi, potrdila marsikaj, kar smo mi takrat zgolj slutili, in stvari samo načeli. Naše domneve so se izkazale za pravilne, kar tiče obsega staroslovanskega grobišča ob cerkvi, obsega neolitske naselbine na Pungartu, dejstva, da je naselbina segala vse do brega Save … Marsikaj se je dopolnilo, veliko je tudi na novo odkritega. Ob vsem tem me spremlja tudi slaba vest, ker vem, koliko stvari je še treba objaviti.« Na razstavi so predstavljene najpomembnejše najdbe iz posameznih obdobij. »Drugo poglavje slabe vesti pa imamo Kranjčani lahko zato, ker nekatere najdbe iz različnih razlogov niso predstavljene tako, kot bi lahko bile, tu mislim predvsem na frankovsko trdnjavo na Knedlovem vrtu, pa steklarsko delavnico …,« je še dodal Sagadin in poudaril, da je razstava lahko tudi opomin vsem nam, da je s kulturno dediščino treba ravnati spoštljivo. V vitrinah so predstavljene še različne publikacije, v katerih najdemo objave o arheoloških izkopavanjih in zgodovini mesta, ena od vitrin pa je namenjena muzejskim replikam in nakitu (broškam, uhanom, zapestnicam, prstanom), ki ga po navdihu arheoloških najdb izdeluje Nataša Druškovič.