Vojaški gorniki pri sosedih

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Zanimivosti / četrtek, 10. januar 2013 / 06:00

Vojaško sodelovanje z avstrijsko vojsko se je začelo že leta 1992, ko je Slovenija postala samostojna država.

Celovec – Leta 1992, ko je Slovenija dokončno utrdila svojo samostojnost, se je začelo sodelovanje med takratnim pokrajinskim štabom Teritorialne obrambe za Gorenjsko in 7. polkom avstrijske vojske, ki nadaljuje tradicijo leta 1681 ustanov­ljenega 7. regimenta, ki so ga imenovali po grofu Ludwigu Andreasu von Khevenhuellerju. To je bil začetek mednarodnega sodelovanja slovenske vojske. V tej rodbini, ki je ohranila v Avstriji kar precej imetja, med njim je tudi sloviti grad Visoka Ostrovica na 160 metrov visoki skali nekaj kilometrov vzhodno od Celovca, so se rodili za avstrijsko zgodovino pomembni posamezniki, predvsem politiki in vojskovodje. V 7. regimentu so služili vojaščino mnogi slovenski fantje in možje, predvsem iz Gorice in okolice, pa tudi iz drugih krajev Slovenije. Številni se niso vrnili. Za vedno so ostali na bojiščih regimenta, njihova imena pa so vpisana v knjigi pokojnih in pogrešanih, ki jo hrani vzorno urejeni muzej regimenta v vojašnici Lendorf nad Celovcem. V tej pred drugo svetovno vojno zgrajeni vojašnici je sedaj baza 25. lovskega bataljona, ki je elitna enota zračnih prenosnih sil in pehote avstrijske vojske, usposob­ljene za bojevanje v gorah. Ena od čet stalno sodeluje v mirovnih operacijah na svetu. Bataljon že nekaj let sodeluje s 132. gorsko brigado Slovenske vojske na Bohinjski Beli.

Spomin na bojno pot 7. Regimenta ohranja veteransko združenje Khevenhueller 7-Bund, ki že nekaj let sodeluje z Združenjem vojaških gornikov Slovenije. Njegovi predstavniki so decembra sodelovali na adventnem srečanju predstavnikov avstrijske vojske in združenja v vojašnici Lendorf. Gostitelji so tako na skupni maši kot na kasnejši svečanosti poudarjali pomen sodelovanja s Slovenijo in njeno vojsko in izrekali spoštovanje Slovencem, ki so se bojevali pod bojno zastavo regimenta. Vojaška srečevanja so dokaz, da je mogoče z navidezno majhnimi dejanji veliko prispevati k prepoznavnosti Slovenije in slovenščine, je povedal predsednik združenja naših gornikov brigadir Janez Kavar.