Slovenski vojaški gorniki z grofom Karlom Khevenhuellerjm, njegovo soprogo Lelio in sinom Maxom Eduardom (v sredini) in s predsednikom ter podpredsednikom združenja 7. regiment Wernerjem Hartstromeierjem in Guentherjem Pokornyjem

Vojaški gorniki pri sosedih

Vojaško sodelovanje z avstrijsko vojsko se je začelo že leta 1992, ko je Slovenija postala samostojna država.

Celovec – Leta 1992, ko je Slovenija dokončno utrdila svojo samostojnost, se je začelo sodelovanje med takratnim pokrajinskim štabom Teritorialne obrambe za Gorenjsko in 7. polkom avstrijske vojske, ki nadaljuje tradicijo leta 1681 ustanov­ljenega 7. regimenta, ki so ga imenovali po grofu Ludwigu Andreasu von Khevenhuellerju. To je bil začetek mednarodnega sodelovanja slovenske vojske. V tej rodbini, ki je ohranila v Avstriji kar precej imetja, med njim je tudi sloviti grad Visoka Ostrovica na 160 metrov visoki skali nekaj kilometrov vzhodno od Celovca, so se rodili za avstrijsko zgodovino pomembni posamezniki, predvsem politiki in vojskovodje. V 7. regimentu so služili vojaščino mnogi slovenski fantje in možje, predvsem iz Gorice in okolice, pa tudi iz drugih krajev Slovenije. Številni se niso vrnili. Za vedno so ostali na bojiščih regimenta, njihova imena pa so vpisana v knjigi pokojnih in pogrešanih, ki jo hrani vzorno urejeni muzej regimenta v vojašnici Lendorf nad Celovcem. V tej pred drugo svetovno vojno zgrajeni vojašnici je sedaj baza 25. lovskega bataljona, ki je elitna enota zračnih prenosnih sil in pehote avstrijske vojske, usposob­ljene za bojevanje v gorah. Ena od čet stalno sodeluje v mirovnih operacijah na svetu. Bataljon že nekaj let sodeluje s 132. gorsko brigado Slovenske vojske na Bohinjski Beli.

Spomin na bojno pot 7. Regimenta ohranja veteransko združenje Khevenhueller 7-Bund, ki že nekaj let sodeluje z Združenjem vojaških gornikov Slovenije. Njegovi predstavniki so decembra sodelovali na adventnem srečanju predstavnikov avstrijske vojske in združenja v vojašnici Lendorf. Gostitelji so tako na skupni maši kot na kasnejši svečanosti poudarjali pomen sodelovanja s Slovenijo in njeno vojsko in izrekali spoštovanje Slovencem, ki so se bojevali pod bojno zastavo regimenta. Vojaška srečevanja so dokaz, da je mogoče z navidezno majhnimi dejanji veliko prispevati k prepoznavnosti Slovenije in slovenščine, je povedal predsednik združenja naših gornikov brigadir Janez Kavar.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Žirovnica / ponedeljek, 3. februar 2020 / 12:23

Most se lahko poruši

Ker je voda odnesla skoraj ves beton z opornika, je stanje kritično, vsak trenutek lahko pride do porušitve mostu čez Savo v Piškovici. Žirovniški župan je zato v torek izdal sklep o popolni zapori mo...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / sreda, 17. april 2019 / 21:56

Zadovoljni s pestro ponudbo

Spomladanski kmetijsko-obrtni sejem, ki je potekal minuli konec tedna, je v Komendo znova privabil precejšnje število obiskovalcev iz domala vseh koncev Slovenije. Naključne mimoidoč...

Naklo / sreda, 17. april 2019 / 21:48

Razstava v duhu praznika

Dijaki Biotehniškega centra (BC) Naklo – Srednja šola in Kulturno-turistično društvo Pod krivo jelko sta v četrtek povabila na odprtje že tradicionalne razstave velikonočnih dekoracij v Galeriji Grašč...

Nasveti / sreda, 17. april 2019 / 21:47

Pehtranova potica

Zakaj letos ne bi bila za veliko noč na mizi pehtranova potica s skuto?

Mularija / sreda, 17. april 2019 / 21:46

Na odru že prvošolci

V Zadružnem domu Ribno so pretekli teden v sklopu strokovnega srečanja Društva učiteljev podružničnih šol (DUPŠ) Slovenije gostili enajsto gledališko srečanje podružničnih šol, ki je sočasno potekalo...

GG Plus / sreda, 17. april 2019 / 21:45

Gorenjsko velikonočno izročilo

Ker smo ravno v velikonočnem času, obudimo še spomin na nekdanjo gorenjsko veliko noč. Lepo, a pozabljeno je pričevanje pisateljice Manice Koman, objavljeno že leta 1928. Preberimo nekaj odlomkov …