Berlinski Tageszeitung

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 27. september 2014 / 11:51

Eden najbolj zanimivih časopisnih fenomenov v Evropi je berlinski dnevnik TAZ (die Tageszeitung). Organiziran je kot časopisna zadruga in to mu omogoča uredniško in finančno neodvisnost …

TAZ – časopisna zadruga

TAZ je časopisni dedič levičarskega gibanja, ki je svoj vrh doseglo v letu 1968, eno od njegovih nadaljevanj pa je tudi gibanje Zelenih. TAZ je začel izhajati leta 1978, dnevnik je postal 1979. »Ne morem trditi, da je ta majhen časopis dosegel bistvene spremembe v Nemčiji; to bi bilo čisto pretiravanje. Vendar pa je iz njegovega miljeja izšlo zeleno gibanje. In če pomislite na to, da danes v Nemčiji vsi kupujejo bio zelenjavo, da bio trgovine cvetijo, da je Angela Merkel osebno 'izključila' jedrsko energijo, pa tudi da so konservativci odpravili obvezno služenje vojaškega roka … To so vse teme, s katerimi se je med nemškimi časopisi prav TAZ ukvarjal prvi. Ja, TAZ je bil avantgarda in neko obdobje je bil ključna medijska platforma za vsa ta nova politična in družbena gibanja.« To je povedal TAZ-ov novinar in urednik Martin Reichert, z njim se je pogovarjala novinarka Polona Balantič. »Politična alternativa, iz katere je izšel TAZ, je bila najbolj goreče usmerjena proti 'nacističnim očetom', Axel Springer in njegova založba pa sta veljala za njihove simbole. Tudi v redakciji Springerjevih časopisov je bilo več nekdanjih nacistov, čeprav Springer sam nikoli ni bil 'naci'. Njegovi časopisi so predstavljali vse tisto, proti čemur naj bi se borili mladi Nemci. /…/ Tudi ustrelitev glasnika opozicijskih sil Rudija Du­tschkeja, proti kateremu so Springerjevi časopisi ves čas pisali, so potem radikalni levičarji pripisali Springerju; Springer naj bi bil morilec. Zabaven epilog tega zgodovinskega poglavja pa je to, da je TAZ-u uspelo, da so ulico, na kateri stoji TAZ, delno pa tudi Springerjev kompleks, pred petimi leti preimenovali v cesto Rudija Dutschkeja. To je bilo takšno naše sladko maščevanje.« In v čem se TAZ vsebinsko razlikuje od drugih nemških dnevnikov. »Večina nemških časopisov je zelo meščanskih in to lahko vidimo v poročanju o vrtcih in drugih institucijah, namenjenih otrokom. TAZ je razkril, da so v brandenburškem terapevtskem centru za otroke in mladostnike Haasenburg zlorabljali otroke. O tem ni poročal noben drug časopis, ker je šlo za otroke revnejših, ki vodstev teh časopisov ne zanimajo. Ko pa je šlo za zlorabljanje otrok v veliko bolj elitni šoli in internatu Odenwaldschule, ki je nekoč slovela kot vrhunska ustanova z alternativnim oziroma reformnim programom, so bili časopisi polni te afere. Ker je šlo pač za otroke iz 'meščanskega' razreda.« Raichert je prepričan, da imajo novinarji in uredniki TAZ več poklicne svobode od svojih kolegov. »Oglasni oddelek me ne pokliče, da na tem mestu ne morem pisati o homoseksualnosti, ker bomo izgubili oglasno stranko. Ali poročati o radikalnem pankovskem koncertu, ker Mercedes Benz tam oglašuje svoj družinski avto. Taki nesmisli se v drugih časopisih pojavljajo.« Kakšno pa je finančno ozadje zadruge TAZ. Naklada je le nekaj čez 57.000, a ne upada. »Število naročnikov je že dolgo stabilno in prodaja ni upadla niti po tem, ko je TAZ kot skoraj prvi nemški časopis vse svoje vsebine brezplačno ponudil na spletu. Zvestoba TAZ-u se izraža tudi v veliki bazi 'zadružnikov'. Več kot 13.000 ljudi je pripravljenih letno v časopis investirati vsaj 500 evrov, kolikor stane en delež v zadrugi; ob tem pa vedo, da jim to ne bo prineslo nikakršnega dobička. Še več, ne glede na to, ali v časopis vložijo 500 evrov ali 100.000, kar je najvišji dovoljeni vložek, bodo na letni skupščini imeli le en glas.« TAZ dela čez 200 novinarjev, zanj piše tudi 36 dopisnikov iz tujine. Balantičeva sklene: »TAZ je pač legenda in simbol, obenem pa tudi živ časopis, ki se prav zaradi svojega posebnega organizacijskega modela ne odvrne od osnovnega poslanstva časopisov, to je nadzor elit in poročanje o resničnih težavah ljudi in sveta.« (Vir: MMC RTV SLO)

Murakami o resnih bralcih

TAZ je živ pričevalec o trdoživosti tiskanih časopisov. Sloviti japonski pisatelj Haruki Murakami (roj. 1949) pa je prepričan tudi v prihodnost tiskane knjige. »Resni bralci knjig predstavljajo približno pet odstotkov prebivalstva. Ti bodo zelo resno in zavzeto brali tudi, ko so na sporedu dobre nadaljevanke ali svetovno prvenstvo ali kaj podobnega. In če bi družba prepovedala knjige, bi se skrili v gozd in se spominjali vseh knjig. Verjamem v njihov obstoj. Imam vero.«

Cameron o škotski odločitvi

Potem ko se je 55 odstotkov škotskih volivcev odločilo, naj Škotska ostane v Veliki Britaniji, je premier Cameron izjavil: »Razprava je za to generacijo končana. Ne bo nobenih razprav, nobenih ponovitev, slišali smo voljo škotskega ljudstva.«