Slikanje jima lepša življenje
Pred dnevi je bil star petdeset let predsednik Slovenske gospodarske zveze Benjamin Wakounig, najmlajši od enajstih otrok, ki so se rodili v Kovačevi družini v Mlinčah/Muellnern pri Št. Primožu v Podjuni. Jubilant je za povabljene pripravil slavje kar v kulturnem domu v Št. Primožu.
Na nedavnem slikarskem »ex-temporu Kranjcev in Korošcev« v Šenčurju je sodelovalo deset slikark in slikarjev s Koroške. To so bili dr. Maria Sinzig in Isabella Mittelstadt, Sigi Kulterer, Stanko Sadjak, Franc Rasinger, Karl Vejnik, Martin Dovjak, Helena Haberz, Christine Meklin-Sumnitsch in Victoria Meklin. Za večino je bil Šenčur prva predstavitev v Sloveniji, pa verjetno ne zadnja, saj jim je bil dogodek zelo všeč.
Dva od deseterice koroških gostov sta strnila vtise za Gorenjski glas. Helena Haberz živi v Miklavčevem/Miklauzhof v bližini Železne Kaple. Rojena je bila v Sloveniji, na Koroškem pa živi že 22 let. Zaposlena je v poslovalnici Obirskih jam/Obir Tropfsteinhoehlen v Železni Kapli. »Slikanje je zame hobi, užitek. Za motive najraje izbiram portrete in pokrajino. Osnov slikanja sem se naučila na tečajih, še posebej v Tinjah/Tainach. Na Koroškem sem že razstavljala, v Železni Kapli pa še ne. Na Gorenjskem sem sodelovala na skupinski razstavi v Tržiču in na ex-temporu v Preddvoru. V Šenčurju sem preživela prijeten dan,« je povedala.
Martin Dovjak je doma v Selah. Po poklicu je veroučitelj in je zaposlen na Srednji šoli v Borovljah/Ferlach. Šenčurska razstava je njegova prva razstava v Sloveniji. »Ljubiteljsko ukvarjanje s slikanjem je zame predvsem sprostitev. V ateljeju imam vedno pri roki papir ali imam pripravljeno prazno napeto platno, da lahko takoj začnem slikati, ko dobim idejo. Večkrat pa načrtno stopim k platnu in začnem slikati. Pri delu uporabljam mešane tehnike, najpogosteje pa akvarel, akril in olje. Najraje rišem akte in pokrajinske motive. S številom razstav se ne morem hvaliti. Mislim, da sem zadnjič razstavljal pred sedemnajstimi leti. Nobene potrebe po razstavljanju nisem imel. Seveda pa to ne pomeni, da nisem ustvarjal, da nisem slikal za svojo dušo. Ljudje me poznajo in če kdo išče za posamezne priložnosti primerno sliko, pri meni lahko najde kaj sprejemljivega,« je povedal o sebi Martin.