Lovski rogisti iz Bohinja so tokrat nastopili kot prvi v drugem delu večera.

Alpski večer

Dvorana Danica v Bohinjski Bistrici je ponovno gostila priljubljeni narodno-zabavni glasbeni dogodek Alpski večer. Letos že enaintridesetič, četrtič v Bohinju. Program je bil glasbeno pester – kot vsako leto, saj glasbe tu ne manjka. Tokrat dogajanja ni snemala nobena televizijska hiša.

Organizatorji so namreč razmišljali, da bo vzdušje v dvorani bolj sproščeno, če v bližini ne bo kamer. Tudi letos je bila dvorana polna. Na odru se je zvrstilo več kot petdeset priljubljenih, znanih in tudi manj znanih narodno-zabavnih melodij. Poleg zvezd večera – Alpskega kvinteta – so nastopili še Veseli Begunjčani, ansambel Ekart, skupina Maxi, kjer je prav za ta to priložnost nastala primorsko-štajerska naveza – zaigrali in zapeli so z Jožetom Burnikom in Jožico Svete; Kvintet slovenskih deklet, ki jih na nemško govorečem področju poznajo pod imenom Die Oberkrainer Polka Mädels; so pa tokrat na Alpski večer povabili tudi tri tuje glasbene goste: ansamble Osttirol, Grazer Spatzen in pa Die Innsbrucker Böhmische, zanimiv sedemčlanski trobilni sestav z bobnarjem. Že sama imena omenjenih tujih nastopajočih namigujejo, od kod prihajajo.

Na Alpskem večeru se tradicionalno prepletata nemščina in slovenščina, in tudi med publiko je ogromno tujih gostov. Recimo Nemcev, Švicarjev, Avstrijcev, ki se vsako leto z velikim veseljem vračajo v Slovenijo oziroma na Gorenjsko. Poznajo slovenske izvajalce in so resni ljubitelji narodno-zabavne glasbe. Tovrstna prireditev oziroma koncert je zanje nekaj takega, kot za nas veselica, le da je pri nas plesni pod pod odrom nujen, tu pa ljudje sedijo, pijejo, jejo, pojejo, ploskajo v ritmu glasbe, in ko je razpoloženje na višku, petje postane še glasnejše, najbolj veseli pa se povzpnejo na klopi ali mize.

Tudi letos sta na vhodu v dvorano goste pozdravili nasmejani mladenki v gorenjskih folklornih kostumih: Špela Lotrič in Ksenija Janc sta jim ponudili pijačo dobrodošlice. Dogajanje je povezoval Vinko Šimek, večer je imel dva dela, začetek drugega je naznanil nastop Lovskih rogistov iz Bohinja.

Ta konec tedna pa bo harmonika zvenela na Bledu. V nedeljo bo namreč ob Blejskem jezeru potekalo že peto srečanje harmonikarjev in harmonikaric. Glede na število prijavljenih organizatorji računajo na nov blejski rekord. Dogajanje se začne ob 10. uri, znameniti Otoček sredi jezera pa bo zadonel ob 12. uri.


Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Tržič / sobota, 3. avgust 2019 / 20:34

Dan spomina na prve žrtve pod Storžičem

Lom pod Storžičem – V nedeljo, 4. avgusta, ob 11. uri bo prireditev Dan spomina na prve žrtve pod Storžičem. Navzoče bosta pozdravila podžupan Občine Tržič Dušan Bodlaj in predsednik Občinskega odb...

Objavljeno na isti dan


Kamnik / / 14:49

Malograjski dvor ima novega lastnika

Edini kamniški hotel, ki so ga zaradi stečaja zaprli pred štirimi leti in medtem neuspešno prodajali na dražbah, bo kmalu spet odprt. Banka Sberbank ga je kot največji upnik nedavno prodala družbi Sic...

Gospodarstvo / / 14:16

Supernovi prodali tudi tri centre na Gorenjskem

Kranj, Jesenice – Pred dnevi se je potrdila napoved, da bo Mercator več svojih centrov prodal avstrijski Supernovi. V petek so namreč podpisali pogodbo o prodaji desetih trgovskih centrov v Sloveni...

Rekreacija / / 13:51

Rekordni Veronikin tek

Desetega Veronikinega teka se je udeležilo rekordno število tekačev, med katerimi je za nov najhitrejši čas proge poskrbel triatlonec Klemen Bojanc.

Razvedrilo / / 13:24

Praznovala najstarejša Podljubeljčanka

Tretjega oktobra je šestindevetdeseti rojstni dan praznovala Frančiška Ahačič. V isti hiši v Podljubelju živi vsa svoja leta. Že dvajset let je vdova, ima hčeri Anico in Sonjo in še veliko »ta mlad...

Nasveti / / 13:07

Mamini sinki

To je precej pogost pojav. O njem nočemo prav na glas govoriti. V deželi naši je tako, da ne smemo reči ničesar slabega o mamah, drugje, npr. v Srbiji, pa bognedaj reči kaj slabega o očetu. Da čuva...