Umetnici življenja na več področjih
Vesno Marčun sem spoznala najprej kot kandidatko za poslanko in plesalko ATS, Petro Marčun kot krajinsko arhitektko, ki je sodelovala v odmevnem projektu Garden Village Bled, in kot pevko v zboru ljubljanske opere. Talentov imata sestri Marčun več, kot jih zmoreta uresničevati.
Vesna Marčun se je pojavila na listi SLS kot kandidatka za poslanko na nedavnih državnozborskih volitvah. Praga parlamenta sicer ni prestopila, a je dobila dragocene izkušnje in vedenje o tem, kako je politika videti »od znotraj«. Že Vesnina zunanja podoba, s piercingom v ustnici, je zbudila zanimanje, pritrdi tudi sama: »Veliko dobrih in slabih kritik sem slišala na ta račun. Če ne najdejo na človeku nič drugega kot samo to, kako je videti, potem je vse v redu, kajne?« Od političnih dejanj, če bi bila izvoljena, pa zagotovo ne bi bila nagrajena s takšnim aplavzom, kot je bila na nedavnem odprtju razstave likovnih del Alojzije Murn v Vogvarjevi hiši v Dupljah, ko je zaplesala ATS. Kaj sploh je ATS, razloži: »American Tribal Style (ATS) je moderni stil trebušnega plesa, rojen v Ameriki in ustvarja čudovito energijo med plesalkami. Pleše se v skupini po dva ali, tri ali štiri kot improvizacija. Značilnosti plesa so mogočni, izraziti gibi rok ter ponosna, samozavestna in elegantna drža.«
Ples, glasba in dobrodelnost
Čudovita energija povezuje sestri Marčun, doma iz Strahinja. Da se malce popravim: Vesna je našla ljubezen v Zagorju in je zdaj doma malo tu, malo tam. Sestri sta povezani plesno, skupaj sta začeli plesati orientalske plese, ter tudi glasbeno. Ljubezen do glasbe sta podedovali od očeta Pavla, ki je dolga leta prepeval s skupino Vedrina, zdaj pa svoj glas združuje z Gorščaki. Končali sta nižjo glasbeno šolo, Vesna se je učila kitaro pri profesorici Ivani Ziherl, Petra pa flavto, v duetu pa sta zaigrali čutni tango Astorja Piazzolle. Vesna je nadaljevala izobraževanje na višji glasbeni šoli, Petra pa se je izpopolnjevala v solo petju pri pianistki in sopranistki Katji Konvalinka. Nazadnje sta sestri Marčun skupaj nastopili na lanski zaključni prireditvi Manj svečk za manj grobov, v plemeniti akciji, ki ji srčno sledita.
Od Madame Butterfly do viteških kravat
Petra je bila na prelomnici, ko se je odločala med študijem solo petja v Zagrebu in krajinske arhitekture v Ljubljani. Izbrala je slednje. Zadnji večji projekt, pri katerem je sodelovala, je bila pomoč pri ureditvi Garden Villagea Bled letos spomladi. »Nikoli mi ni bilo žal za študij krajinske arhitekture. Izziv mi je, da dobim na videz nerešljive situacije in iz tega naredim bivalni prostor, ki je stranki v zadovoljstvo in užitek. Bivalno okolje me je vedno privlačilo, prav tako narava sama po sebi,« je dejala Petra, ki čez petje vendarle ni naredila križa. Njen mezzosopran je pobožal prava ušesa in od leta 2007 poje v zboru SNG, Opera in balet Ljubljana. »Vsako sezono sodelujem v nekaj projektih. Opera Nabucco je železni repertoar ljubljanske opere, pela sem tudi v Madame Butterfly, Črnih maskah, Carmen, ob 120-letnici operne hiše … Zadnje, pri čemer sem sodelovala, so bili koncerti Carmina Burana.«
Vesna je po duši rokerica, čeprav se z lahkoto prepusti tudi drugim glasbenim zvrstem. Petra ob kakšnem posebnem obredu v cerkvi zapoje Ave Mario. Lepi so spomini še na njune skupne glasbene nastope v cerkvi na Blejskem otoku. Obe sta v prostem času predani tudi risanju in pod imenom MoonArt ustvarjata čudovita platna, stenske poslikave in še marsikaj. Posebno strast je Vesna našla tudi v izdelovanju posebnega nakita in dodatkov, kot pojasni: »Nakit pletem na način, kot so nekdaj delali verižne srajce za viteze. Gre za pletenje finih in majhnih kovinskih obročkov; vsakega posebej moraš natakniti s kleščami. Moško kravato sem delala petdeset do šestdeset ur. Mislim, da sem naštela okrog sedem tisoč obročkov. Zaljubila sem se v ta nakit, tako je lep, sploh ko se mu dodajo kovinske luske, npr. na ogrlico. Čevlje dejansko lahko narediš s to tehniko, menda so prav udobni.« Kravato je Vesnin fant že nosil, vsekakor je zanimiva in opazna. Takšna, kot sta sestri Marčun. Izziv jima je tudi fotografija; Vesna je že razstavljala – no, in tega pa se je nalezel tudi Petrin šestletni sin Danijel, ki zase pravi, da je dober »slikač«.