Instalacija »jekleno drevo« z ostankom hrasta in tabla z zgodovinskimi dejstvi o naselbinski dediščini Koroške Bele / Foto: Tina Dokl

Hrast z zanimivo zgodbo

Na Koroški Beli so na poseben način obeležili dan državnosti. Sredi vasi so odprli instalacijo »jekleno drevo« in tablo z zgodovinskimi dejstvi o naselbinski dediščini vasi. Zgodovinska dejstva je skozi glasbo reinterpretirala železarska godba, pripravili pa so tudi fotografsko razstavo (h)Rast.

Koroška Bela je eno najstarejših naselij v občini, in kot pravi Petra Alič, je to »vas s trdnimi koreninami in debelo skorjo, kot hrast« ...

Koroška Bela – (h)RAST z2godbo je bil naslov slovesnosti ob dnevu državnosti, ki so jo na predvečer praznika pripravili na Svetinovem dvorišču na Koroški Beli. Naslov se lahko bere na dva načina: kot hrast z zgodbo ali rast z godbo. Rdeča nit prireditve sta bila namreč hrast in godba.

Hrast je desetletja dolgo rasel ob cesti v vas, a na neko nedeljsko decembrsko jutro leta 2015 so ga podrli ... »Tako mogočna hrastova drevesa, s takim premerom debla, ki rastejo na samem in imajo večjo estetsko vrednost v krajini, so ponekod opredeljena za naravno vrednoto. Tega statusa naš hrast ni imel. Žal,« pravi Petra Alič, duša in srce celotnega projekta, ki je sicer potekal pod okriljem Farnega kulturnega društva Koroška Bela. A vsaj en del nekoč mogočnega drevesa je ostal: kolobar hrastovega debla so s pomočjo domačih jeklarjev, podjetij SIJ Acroni in KOV, preoblikovali v instalacijo »jekleno drevo«. To sedaj stoji sredi vasi pred Kulturnim hramom, skupaj s tablo z zgodovinskimi dejstvi o naselbinski dediščini vasi.

In ob zgodbi o hrastu se je napisala zgodba o godbi. Pihalni orkester Jesenice - Kranjska Gora je najstarejša kulturna skupina v občini, letos je praznoval 145-letnico. In letnice na kolobarju hrasta kažejo, da sta tako hrast kot godba rasla približno enako število let ... Orkester je od letos vpisan tudi v register nesnovne kulturne dediščine. Na prireditvi so skozi glasbo reinterpretirali zgodovinska dejstva Koroške Bele, med drugim so izvedli skladbe Po jezeru bliz' Triglava, Persian March, Slovenija, od kod lepote tvoje, Jeseniškim železarjem, prvič pa tudi skladbo Into the Storm.

V okviru prireditve so v Kulturnem hramu odprli tudi fotografsko razstavo (h)Rast avtorja Staneta Vidmarja, mojstra fotografije Fotografske zveze Slovenije. V ospredje je postavil hrast oziroma njegovo rast; fotografije so nastajale dve leti in nastala je navdušujoča zgodba o hrastu. Avtor je ustvaril zgodbo o rasti hrasta od kalitve želoda do odraslega drevesa, ki ga je fotografiral v vseh letnih časih.

Za pogostitev so poskrbele članice Društva podeželskih žensk pod Golico in Stolom s sladkimi in slanimi okusi iz značilnih sestavin za območje Karavank. Prireditev, ki sta jo povezovala Tanja Fleišer in Gregor Palovšnik, je sofinancirala Občina Jesenice. Udeležil se jo je tudi vodja kabineta ministra za kulturo Peter Bohinec.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / ponedeljek, 22. september 2008 / 07:00

Denar za izvajanje lokalnih projektov

Ljubljana - Program razvoja podeželja za obdobje 2007–2013 zagotavlja v okviru četrte osi Leader tudi podpore za izvajanje različnih lokalnih razvojnih projektov, za spodbujanje...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / sreda, 1. februar 2012 / 07:00

Nostalgija iz Prešernovih časov

Z današnjim odprtjem razstave Kranjske gostilne v Prešernovem času se bodo v Kranju začele prireditve ob letošnjem kulturnem prazniku, katerih vrhunec bo Prešernov smenj.

Zanimivosti / sreda, 1. februar 2012 / 07:00

Priznanja za vztrajne pohodnike

Turistično društvo Šenčur je prvič podelilo priznanja pohodnikom, ki so lani vsaj petnajstkrat obiskali Apnišče, najvišji vrh v šenčurski občini.

GG Plus / sreda, 1. februar 2012 / 07:00

Prešeren na Koroškem

Prešeren se je rodil pod Karavankami. Močno pa je bil povezan tudi z deželo in ljudmi na oni strani teh gora, s Koroško in Korošci. V Celovcu je maja 1832 opravil sodni izpit, po koroških župnijah je...

GG Plus / sreda, 1. februar 2012 / 07:00

Kaj je pri Prešernu gorenjskega?

Ste se kdaj vprašali, kaj je pri Prešernu najbolj gorenjskega? Njegov rod in rojstvo, pa kraj rojstva in otroštva ... V njegovih pesmih lahko najdemo tudi številne nam in njemu domače gorenjske besede...

Kronika / sreda, 1. februar 2012 / 07:00

Namesto pomoči globa in točke

Pri prometnih nesrečah prve kategorije zaradi poškodovanega vozila ni treba na policijo.