Morala kot črta ločnica med dvema vladama

Besedilo: Marko Jenšterle
Kategorija: GG Plus / petek, 29. avgust 2014 / 11:51

Stranka Mira Cerarja, ki je postal mandatar nove slovenske vlade, je po rezultatih javnomnenjske raziskave Vox Populi v zadnjem mesecu zaradi počasnega sestavljanja koalicije izgubila nekaj podpore volivcev (po volitvah so imeli 41-odstotno, zdaj pa 37-odstotno). Ampak to je še vedno zanemarljivo v primerjavi s padcem Alenke Bratušek, ki je postala ena najmanj priljubljenih politikov v Sloveniji. Medtem ko je na lestvici priljubljenosti politikov na vrhu Miro Cerar, so na njenem repu Zoran Janković, Janez Janša in dve mesti za njim Alenka Bratušek.

V zadnjem času se vse bolj kaže, da je zdaj že nekdanja slovenska vlada padla predvsem zaradi osebnih interesov Alenke Bratušek, nekaj podobnega pa se je zdaj začelo dogajati še z njeno stranko, ki se po predsednici celo imenuje. Pred časom sem na tem mestu že pisal o novih kultih osebnosti, ki se kažejo v imenih novih slovenskih strank, kjer je bolj od programov pomembno ime predsednika, zdaj lahko k temu dodam še to, da sta dva najmočnejša kulta simbolično upodobljena v podobah odhajajoče Alenke Bratušek in prihajajočega Mira Cerarja. Tudi program njegove stranke se je začel oblikovati šele s koalicijskimi pogajanji in na koncu pripeljal do koalicijske pogodbe, do katere je še posebej kritična Združena levica.

Takoj po tem, ko Miro Cerar Zavezništva Alenke Bratušek ni povabil v koalicijo, se je sestal vrh te stranke. Nekateri člani stranke naj bi bili kritični do predsednice, saj naj bi stranko vzela za talca osebnih ambicij. Za opažanje tega niti ni treba biti član stranke. Karieristične ambicije Alenke Bratušek so vidne že od daleč, saj je bil njen manever pri imenovanju predloga evropskega komisarja preveč prozoren. Miro Cerar naj bi v tej zvezi poslal dopis Jeanu-Claudu Junckerju, šele pri samem imenovanju našega člana Evropske komisije pa se bo videlo zakulisje tega čudnega kadrovanja, v katerem nam je nekdanja predsednica vlade naredila že dovolj sramote. S tem ko je nekdanja vlada Junckerju poslala tri imena in mu naročila, naj sam izbere enega med njimi, se je namreč v imenu vseh nas odpovedala suverenosti in pokazala podložnost pred Brusljem. Takšnega ravnanja si Slovenija ni privoščila niti pred Beogradom, zato je to ravnanje toliko bolj žalostno. Nekdanji predsednici vlade je bil pomembnejši njen položaj v evropski vladi od ugleda Slovenije. Poleg tega je zaradi osebnih interesov žrtvovala še stranko, ki je ostala v opoziciji, kjer bo z desnico težko našla skupne točke, še manj pa z radikalno levico, ki v njej sploh prepoznava uničujočo liberalno politiko. Miro Cerar je z izločitvijo Zavezništva Alenke Bratušek potegnil jasno črto ločnico med prejšnjo in sedanjo vlado. Njeno izločitev je pojasnjeval tudi v luči morale. Glede na to, da v koalicijski pogodbi res ni nekega zelo otipljivega programa, bodo kritiki njegove vlade najbolj bedeli ravno nad moralnimi dejanji članov vlade, še bolj pa nad aparatom v njihovih posameznih ministrstvih.