Kaj pa je dobro vreme?!

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gorenjska / torek, 26. avgust 2014 / 11:17

Letos poleti se tudi na Gorenjskem zelo veliko pogovarjamo o vremenu. Med ljudmi je splošna ocena, da je poletje, vsaj kar zadeva vreme, zanič. V marsičem imajo prav, to potrjujejo tudi uradni podatki agencije za okolje. Poletje je bilo doslej dokaj hladno, edini pravi vročinski val je bil med 7. in 12. junijem, ko je temperatura zraka v nekaterih slovenskih krajih segla do 35 stopinj Celzija. Temperatura v drugi polovici junija in v juliju je večinoma ostala pod mejo trideset stopinj. Količina padavin je bila julija nad dolgoletnim povprečjem, najbolj izrazito v Slovenskem primorju, kjer je padlo kar štirikrat toliko dežja kot običajno. Tudi podatki za prvih dvajset dni avgusta, za katerega je značilno izmenjevanje toplih in hladnih obdobij, kažejo podobno sliko: večina države je imela več padavin kot v dolgoletnem povprečju, tega so najbolj presegli v Beli krajini ter v delu Gorenjske in Dolenjske. Povprečna temperatura zraka je v večini države sicer prekoračila dolgoletno povprečje 1961–1990, a je bila opazno nižja kot lani v enakem obdobju. Kopalne vode so bile zaradi nižjih temperatur zraka in večjih pretokov rek hladne za kopanje, tudi zdaj so še vedno – voda v Blejskem jezeru je minuli konec tedna imela 21 stopinj, v Bohinjskem jezeru okrog 15 stopinj, v Savi pri Radovljici 11 stopinj ...

Ob takšnem vremenu se kajpak zastavlja vprašanje, kaj pa je dobro in kaj slabo vreme. Za vse, ki si želijo preživeti dopust v stanovitnem vremenu, na toplem zraku in v toplih kopalnih vodah brez (pogostih) padavin, je letošnje vreme slabo, muhasto, nič poletno, prav tako tudi za upravljavce kampov in še za koga. Za kmetijstvo je takšno vreme dobro in slabo – dobro zato, ker je veliko padavin in kmetijske rastline dobro rastejo, a slabo zato, ker so v »mokrem letu« boljši pogoji za razvoj bolezni (plesni), kar povzroča gnitje in zmanjšuje količino in kakovost pridelkov. Kako pa je v gozdarstvu? Pogoste padavine in razmočena tla otežujejo posek in spravilo v žledolomu poškodovanega drevja, a so hkrati vremenski pogoji takšni, da zavirajo razvoj lubadarja, kar je ugodno za varstvo gozdov. Na primer v blejskem gozdnogospodarskem območju je doslej odkrita količina »lubadark« takšna kot v normalnih letih. Tudi vsi gostinci se ne pritožujejo nad vremenom. Znani blejski gostinec, nekdanji veslač Jani Klemenčič, je pred kratkim za časnik Finance dejal: »Mogoče ni lepo, da se hvalim, ampak meni so takšne temperature in plohe poleti pisane na kožo. Lahko mirno rečem, da je letošnja sezona top. In tudi sicer mi gre kar na smeh, ko hodim po Bledu in gledam polne lokale.«