V Retečah nočejo bazne postaje

Krajani Reteč so se pridružili vseslovenski civilni iniciativi, ki nasprotuje postavitvi baznih postaj za digitalni radijski signal za potrebe železniškega omrežja.

Reteče – Radijski stolp naj bi postavili na železniški po­staji sredi strnjenega naselja, kjer so pred kratkim že zabetonirali temelj zanj, o čemer krajani niso bili obveščeni, kaj šele da bi jih kdo vprašal za soglasje, je povedal Brane Podobnik iz civilne pobude. Ta ponedeljek so dosegli vsaj sestanek s predstavniki Ministrstva za infrastrukturo in prostor in Slovenskih železnic, ki po vsej Sloveniji gradijo bazne postaje radijskega sistema GSM-R. Teh je 246, od tega 29 v strnjenih naseljih, kjer se ljudje bojijo, da bo elektromagnetno sevanje teh naprav ogrozilo njihovo zdravje. Zoper postavitev do 35 metrov visokih stolpov so se uprli v nekaterih krajih na Primorskem, pridružujejo se jim tudi v Retečah, kjer se je v ponedeljek napovedanemu sestanku z investitorji odzvalo okoli šestdeset krajanov.

Na investitorje ti naslavljajo več očitkov. S postavitvijo baznih postaj sredi naselij manj kot dvajset metrov od naseljenih hiš zaradi elektromagnetnega sevanja ogrožajo zdravje prebivalcev. Kršijo Aarhuško konvencijo, po kateri mora biti lokalno prebivalstvo obveščeno o takih posegih in sodelovati pri odločanju. Temelj so že začeli postavljati, delavci pa so domačinom dajali lažne odgovore, da delajo nekaj v zvezi s kanalizacijo (gradnja te sicer res poteka na območju Reteč). V Retečah tudi menijo, da bi za tako zahtevne gradbene posege investitor potreboval gradbeno dovoljenje, občina in okoliški krajani pa bi morali kot stranke v postopku k temu dati soglasje. Toda ministrstvo za infrastrukturo, ki je hkrati investitor in izdajatelj dovoljenja za gradnjo (gradbena inšpekcija, na katero so se Retečani pritožili, pa prav tako sodi pod isto ministrstvo), trdi, da pri digitalizaciji železnice ne gre za novogradnjo, pač pa zgolj za posodobitev in vzdrževalna dela na dosedanjem analognem sistemu.

Krajane skrbi sevanje

Tako je v ponedeljek krajanom v Retečah pojasnil tudi Peter Dolenc z ministrstva za infrastrukturo, poleg njega pa so zadeve v zvezi s posodobitvijo železnic, vredno 117 milijonov evrov, za kar bodo dobili tudi evropski denar, pojasnjevali še nekateri drugi strokovnjaki, med njimi predstavnik železnic in predstavnik inštituta za neionizirajoča sevanja. Slednji je dokazoval, da sevalne obremenitve ne presegajo mejnih vrednosti, da so skladne z evropsko zakonodajo in priporočili svetovne zdravstvene organizacije. Investitor je namreč naročil dodatne študije vplivov na okolje. Kot v drugih krajih, kjer bodo bazne postaje v neposredni bližini naseljenih hiš, tudi v Retečah temu ne verjamejo. Predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije Karel Lipič ob tem trdi, da je tovrstna slovenska zakonodaja za­starela in da jo bo treba posodobiti.

Retečani so se za zaščito svojih pravic do zdravega okolja obrnili na številne institucije, ki jim vsi pritrjujejo. Tudi Občina Škofja Loka. Peter Dolenc je dejal, da je ministrstvo občine že leta 2010 obvestilo o postavitvi baznih postaj, ko je iskalo lokacijsko informacijo. O natančni mikro lokaciji tedaj v občinah niso bili obveščeni. Letos pa je občina od investitorja terjala dodatne informacije, sta pojasnila podžupan Robert Strah in uradnica z oddelka za okolje in prostor Kristina Onufrija. Zahtevali so tudi ustavitev del, dokler ne dobijo za­htevanih pojasnil.

Stolpi z baznimi postajami naj bi bili na trasi železniške proge postavljeni v razdalji od treh do devetih kilometrov. Bojan Vučko s Slovenskih železnic zatrjuje, da bodo na trasi Vižmarje–Škofja Loka zaradi poseljenosti težko našli drugo lokacijo, kar zahtevajo v Retečah. Retečani pa predlagajo, naj bo ta namesto na železniški postaji v njihovi vasi raje v Medvodah, kjer je zgolj poslovna cona in ne naseljeno območje. Odgovora, ali je to mogoče, investitorji na sestanku v Retečah niso dali, obljubili pa so, da bodo predlog proučili in krajanom odgovorili do konca tega meseca. Retečani pa so od njih terjali (in tudi dobili) zagotovilo, da so nadaljnja dela do takrat ustav­ljena.