Kandidat stranke SLS Metod Di Batista je med Ločani znan tudi po tem, da se je aktivno vključil v delovanje civilne iniciative za pravičen komunalni prispevek. / Foto: Gorazd Kavčič

Prepričan v svoje sposobnosti

Za mesto škofjeloškega župana se bo oktobra potegoval Metod Di Batista, kandidat SLS, ki računa tudi na podporo članov civilne iniciative za pravičen komunalni prispevek, katere soustanovitelj in aktivni član je tudi sam.

Reteče – Metod Di Batista je v devetdesetih letih že bil član občinskega sveta, a občani Škofje Loke so ga najbolje lahko spoznali v zadnjem obdobju, ko se je aktivno vključil v delovanje civilne iniciative za pravičen komunalni prispevek v Škofji Loki.

»Skozi to delovanje so me spoznali tudi člani SLS, ki so me pregovorili, da bom z njihovo podporo kandidiral za župana. Stranki je cestna problematika še posebej blizu, zato smo se hitro ujeli. Sam sicer ostajam nepolitičen, saj se v stranko nisem včlanil, k dokončni odločitvi o moji kandidaturi pa je pripomogla tudi močna podpora članov civilne iniciative,« nam je povedal šestinšestdesetletni Metod Di Batista, ki z družino že več kot trideset let živi v Retečah. Navdušen jamar in alpinist je oče Tine, ene najboljših slovenskih alpinistk, in Matica, enega najuspešnejših mladih jamarjev pri nas. Gradbeni inženir po izobrazbi je tri leta že upokojen, a kot pravi, ima energije, da v lokalni skupnosti naredi še kaj, veliko. Blizu mu je predvsem komunalna infrastruktura, saj je v domačem kraju sodeloval že v odboru za telefonijo, pri urejanju pločnikov in pri gradnji kanalizacije, zelo bogate pa so tudi njegove poklicne izkušnje, saj je bil zaposlen v upravi Darsa, kot direktor inženiringa, v SCT … Ker ga je podprla stranka SLS, mu podpisov v teh dneh ni potrebno zbirati, v kampanji pa se bo osredotočil predvsem na osebne stike z društvi, gospodarstveniki, humanitarnimi organizacijami … Tudi v okviru civilne iniciative bo še naprej ostal aktiven.

In kakšna so njegova pričakovanja? »Posebnih pričakovanj nimam, me pa skrbi slaba finančna kondicija Občine, kar pomeni, da v prihodnjem mandatu ne bo lahko nobenemu županu. Po drugi strani pa sem prepričan v svoje znanje in sposobnosti. Za mano ne stoji noben lobi,« še izpostavi svojo neodvisnost, na koncu pa doda, da je civilna iniciativa proti županovemu odloku o komunalnem prispevku zbrala že preko 1500 podpisov, to pa so ljudje, ki naj bi podprli tudi njega.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / sreda, 13. avgust 2014 / 11:19

Tanja odgovarja

Že ste mi pomagali in upam, da mi boste tudi tokrat. Zanima me, ali bom prihodnje leto uspešno zaključila šolanje. Kakšne obete imam lahko glede zaposlitve. Kaj pa ljubezen, bova s fantom...

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Obletnica reševanja s helikopterjem

Emil Herlec je bil kot plezalec in reševalec tesno povezan z gorami. Je soustanovitelj Gorske reševalne službe Postaje Kranj in začetnik helikopterskega reševanja.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Plešejo že skoraj 30 let

Folklorna skupina Iskraemeco je s folklornim večerom predstavila plese, ki so se jih naučili v enem letu. Obenem se že pripravljajo na 30. obletnico delovanja skupine, ki jo bodo praznovali prihodnje...

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Ljudi bi radi pripravili do druženja

Poleg parkiranja krajane v KS bratov Smuk najbolj jezi kos neurejenega zasebnega zemljišča med pošto in bloki, ki je v slabem vremenu ena sama velika luža.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Cenijo njihovo delo

V krajevni skupnosti bratov Smuk od leta 2003 podeljujejo priznanja zaslužnim krajanom. Nazadnje nagradili Osnovno šolo Matije Čopa.

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Več zelenic in otroških igrišč

V anketi smo prebivalce Krajevne skupnosti Bratov Smuk v Kranju spraševali, kaj najbolj pogrešajo v domačem okolju krajevne skupnosti. Kar 51 odstotkov vprašanih želi več zelenic, 17 odstotkov an...