
Pospravili polovico iglavcev, lubadar še miruje
Lastniki gozdov na Zgornjem Gorenjskem so doslej posekali in pospravili že več kot polovico v žledolomu poškodovanih iglavcev. Lubadar je letos v normalnih količinah, več ga pričakujejo prihodnje leto.
V blejskem zavodu za gozdove ugotavljajo, da je odkup hlodovine iglavcev že skoraj normalen, nekoliko težje je prodati le manj vredni les. Ker se je cena lesa za celulozo ustalila pri 20 do 30 evrih za kubični meter, kolikor je tudi cena lesa za izdelavo sekancev, se celuloza uporablja tudi kot energetski les. Ta cena tudi še pokrije stroške poseka in spravila, razen iz bolj težko dostopnih terenov. Tudi trg za bukovino se je odprl, v glavnem na italijanski trg, cena goli pa se giblje od 40 do 50 evrov za »kubik«.
Bled – Februarski žled je po oceni zavoda za gozdove na blejskem gozdnogospodarskem območju oz. na Zgornjem Gorenjskem poškodoval 141 tisoč kubičnih metrov drevja, od tega 87 tisoč »kubikov« iglavcev in 54 tisoč »kubikov« listavcev. Lastniki so doslej posekali in spravili iz gozda 58.200 kubičnih metrov drevja, od tega 45.600 »kubikov« iglavcev in 12.600 »kubikov« listavcev. »V zavodu za gozdove smo z dosedanjim potekom sanacije zadovoljni, še zlasti s tem, kar so lastniki naredili spomladi, ko še ni bilo dela na poljih in na travnikih in jim je šlo na roko tudi vreme. Julija in avgusta je začetna vnema zaradi obilice kmetijskih del pa tudi slabega vremena nekoliko popustila. Lastniki gozdov so v nižinskih gozdovih, kjer prevladujejo iglavci, večino poškodovanega drevja že posekali in pospravili. Zdaj prihajajo na vrsto strma pobočja Jelovice, Pokljuke in Mežakle, kjer je največ bukve, ki pa je večinoma izruvana in lahko v takem stanju počaka še dve ali tri leta. Na teh pobočjih prevladuje spravilo z žičnico, ponekod pa je spravilo odvisno tudi od gradnje traktorskih vlak,« je dejal Andrej Avsenek, vodja blejske območne enote zavoda, in dodal, da je bilo doslej za potrebe sanacije žledoloma na območju zgrajenih okrog šest kilometrov vlak.
Vsem bodo izdali individualne odločbe
V blejski območni enoti zavoda so se za razliko od nekaterih drugih enot odločili, da vsem lastnikom poškodovanega drevja izdajo individualne odločbe, s katerimi jim določijo, koliko drevja morajo posekati in spraviti in do kdaj morajo to storiti. Doslej so izdali približno tri četrtine odločb, ostale bodo jeseni. V odločbah, ki jih izdajajo v teh dneh, določajo kot skrajni rok za spravilo iglavcev 1. oktober, za listavce pa pomlad prihodnje leto. Če lastniki ne bodo spoštovali roka, bodo v zavodu ukrepali – najprej z opozorilom revirnega gozdarja, nato z vključitvijo gozdarske inšpekcije in v skrajnem primeru tudi z izvršbo, pri kateri bo dela v gozdu za lastnikov račun opravil za to pooblaščeni izvajalec del. »Z izvršbo bomo ukrepali le zoper najbolj neodgovorne in malomarne lastnike,« je dejal Avsenek in dodal, da se je pri nekaterih lastnikih sanacija zavlekla preko roka, ker izvajalci zamujajo z izvedbo del.
Vreme neugodno za lubadarja
Čeprav je v gozdovih veliko poškodovanega in oslabelega drevja, se lubadar letos na blejskem gozdnogospodarskem območju ni pretirano razmnožil. V normalnih letih je treba zaradi lubadarja posekati okrog deset tisoč kubičnih metrov drevja, letos so ga doslej »evidentirali« devet tisoč »kubikov«. »Letošnje poletje je bilo vremensko neugodno za razvoj lubadarja in ugodno za varstvo gozdov. Če bodo lastniki pravočasno pospravili še preostale iglavce, ga tudi drugo leto ne bo veliko, vsekakor pa ga bo več kot letos, še zlasti v primeru, če bo zanj ugodno vreme,« je dejal Avsenek in dodal, da so na območju pri spravilu poškodovanega drevja beležili več manjših nesreč in v zadnjem času tudi dve nezgodi s smrtnim izidom. Ker je delo v gozdu nevarno, spravilo »podrtije« pa še posebej, v zavodu pozivajo lastnike gozdov, da se oktobra udeležijo enega izmed štirih tečajev varnega dela z motorno žago in s traktorjem. Enodnevni tečaj stane 50 evrov, dvodnevni pa 110.
V zavodu so se na podlagi interventnega zakona tudi kadrovsko okrepili: osem gozdarjev – pripravnikov jim pomaga pri označitvi drevja za posek, ugotavljanju stanja sestojev na vzorčnih ploskvah in pri izdelavi sanacijskih načrtov, štirje delavci pa v okviru javnih del pri vzdrževanju gozdnih cest. Poleg teh imajo na podlagi pogodbe z jeseniškim in radovljiškim centrom za socialno delo še tri delavce, ki so v sodnih postopkih dobili za kazen delo v splošno korist.