
Večer kulture s Petro Vencelj
Kranjčanko Petro Vencelj so obiskovalci Večera kulture prvič spoznali tudi kot pesnico. Bil je to čutno doživet dogodek pri Starem Mayerju v družbi več gostov.
Kranj – Kulturno društvo (KD) Jože Papler Besnica je znano po organizaciji več odmevnih prireditev na leto in po njihovi vsebinski žlahtnosti. S četrtkovim dogodkom so šli iz besniške doline v Kranj h gostitelju, v sobo Franceta Prešerna k Starem Mayerju v mestno jedro. »Imamo nekaj novih članov društva iz Kranja, in ker smo široki po srcu, smo prišli s kulturo za spremembo mi v Kranj,« je povedala Mira Velkavrh, moderatorka 22. Večera kulture z naslovom S poti v organizaciji KD Jože Papler Besnica. Prijetno zasnovan dogodek je bil v največji meri posvečen Petri Vencelj, ki smo jo že (s)poznali kot umetnostno zgodovinarko, recenzentko, kustosinjo, fotografinjo, raziskovalko …, prvič pa se je javno predstavila s svojo čutno poezijo. Za pokušino je najprej prebrala esej iz srednješolskih let; govori o njeni alpinistični izkušnji v triglavski steni, ki jo je doživela skupaj z Marijo Štremfelj. S poti ga je naslovila.
Poezijo je Vencljeva dolgo čuvala le zase, saj se je ta rodila že v njenem srednješolskem obdobju; to so pesmi zaljubljenosti, kot sta Vonj bezga in Harmonija. Poslastica Večera kulture je bil ogled dokumentarnega filma Kranjoskop oziroma Kranj – včeraj in danes. Scenarij in besedilo za film je pripravila Petra Vencelj, ki se spominja, da je bil film narejen z mnogo napora, a tudi mnogo ljubezni. Snemalec in režiser je bil Željko Ivančič. Pravzaprav je bil dvajsetminutni dokumentarec, posnet leta 1988, Ivančičevo diplomsko delo za snemanje. »Film je vsekakor zanimiv z arhivskega stališča,« je dejal režiser, ki ga je ob ponovnem ogledu prevzela nostalgija. Ja, Kranj je bil gospodarsko in kulturno središče Gorenjske … Besedilo v filmu je bral Pavle Rakovec, avtorsko glasbo za film je napisal Anton Natek, uporabljene fotografije so iz arhiva Gorenjskega muzeja.
Petra Vencelj rada potuje, iz njenih poti po svetu sta pesmi Toskana in Dunaj, ki ju je ob recitaciji njena hčerka Ana »opremila« z doživeto glasbeno podlago. Slovenski smaragdni Soči je prav tako posvetila pesem. To je Petrin malce drugačen pogled na reko, kot je pesem z istim naslovom napisal že Simon Gregorčič. Vencljeva jo je – svojo seveda – recitirala v slovenskem, Željko Ivančič v italijanskem jeziku. Najbolj pa je gostja večera ponosna na vodnik Gorenjska, za katerega pravi, da je njeno življenjsko delo. Pokazala je tudi snopič z naslovom Likovne upodobitve Primoža Trubarja, ki še čaka na izid. In prav Aškerčevo pesnitev o Trubarju je doživeto, prav na ta večer, recitirala Petrina dobra prijateljica Joža Kunstek. »V čast mi je, da sem danes v tako prijetnem kulturnem okolju. S Petro Vencelj smo že sodelovali v naši hiši kulture, v Galeriji Kolodvor Besnica, kamor vas prav tako prijazno vabimo. Bomo tam nocojšnji večer kar ponovili,« je sklenil predsednik KD Jože Papler Besnica Janez Zeni, pesnik in slavist Janez Sagadin pa je obiskovalce povabil tudi na ogled zbirke likovnih del pri Starem Mayerju.