Združenje bank o euriborju

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Gospodarstvo / sobota, 21. maj 2022 / 13:09

Tako imenovane floor klavzule v kreditnih pogodbah same po sebi niso nepoštene, cene kredita pa ne določa le obrestna mera, pravijo v Združenju bank Slovenije, kjer so se odzvali na navedbe Kolektiva 99.

Ljubljana – V Združenju bank Slovenije so se odzvali na navedbe Kolektiva 99, kjer menijo, da so banke neupravičeno zaračunavale previsoke obresti. Kot pravijo, banke namreč s t. i. floor klavzulami v kreditnih pogodbah pri obračunavanju spremenljive kreditne obrestne mere, ki je vezana na euribor, ravnajo, kot da je ta nič odstotkov, čeprav je že od leta 2015 negativen.

Kot je na novinarski konferenci v ponedeljek poudarila predsednica združenja Stanislava Zadravec Caprirolo, potrošniki lahko izbirajo med več kreditnimi produkti in se lahko odločijo za tistega, ki jim najbolj ustreza, lahko pa se odločijo, da ga sploh ne vzamejo. »Tudi če se obrestne mere v času odplačevanja spremenijo, se lahko kreditojemalec odloči za predčasno poplačilo kredita oz. refinanciranje,« je dejala. Poudarila je tudi, da so cene kreditnih produktov in obrestne marže različne, saj vir financiranja bank ni le obrestna mera, ampak je odvisen od cene virov celotne bančne bilance.

Da lahko kreditojemalec predčasno izstopi iz pogodbenega razmerja, ki mu ne ustreza, je opozoril tudi profesor dr. Miha Juhart z Inštituta za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti, ki je dodal, da to ni tako samoumevno, kot se zdi. Zakonodaja denimo tega pri kreditiranju med gospodarskimi subjekti ne omogoča. Dodal je še, da floor klavzule same po sebi niso nepoštene, hkrati pa poudaril, da je prostor za interpretacijo širok.

V Zavodu Kolektiv 99 so opozorili, da so takšne prakse kot nezakonite spoznala že nekatera sodišča v Španiji in Avstriji, a kot poudarja Juhart, gre za specifične primere, ki jih zaradi razlik v zakonodaji težko prenesemo v naš pravni sistem.

Pravnik Mitja Podpečan iz odvetniške družbe Jadek & Pensa pa je dejal, da so kolektivne tožbe pri nas relativno nove, zato ustrezna sodna praksa ne obstaja. Kot je še poudaril, gre za dolgotrajne in kompleksne postopke, stroški pa so visoki.

Medtem pa je tudi že Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) najavila tožbe proti bankam, ki niso upoštevale dejanske negativne obrestne vrednosti euriborja. Kot pravijo, so banke pred učinkom negativnega euriborja zavarovale le svoje marže. Kot pravijo v ZPS, prakso, kjer kreditodajalec proti rizikom zaščiti le sebe, ocenjujejo kot nedopustno in nepošteno.