Oprostilna sodba za bivšega župana

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / torek, 30. junij 2015 / 12:28

Kranjsko okrajno sodišče je Tatjano Hudobivnik in Mohorja Bogataja, za katera je tožilstvo predlagalo pogojni zaporni kazni, oprostilo vseh obtožb.

Kranj – Okrajno sodišče v Kranju je danes bivšega kranjskega župana Mohorja Bogataja in nekdanjo vodjo urada za splošne zadeve Tatjano Hudobivnik oprostilo obtožb, da sta z zaposlitvijo direktorja občinske uprave Mitje Heraka za nedoločen čas zlorabila uradni položaj ali pravice v sostorilstvu. Po oceni sodnice Marjete Dvornik očitano kaznivo dejanje obdolženima ni bilo dokazano, v enem delu pa obtožba tudi ni izpolnjevala zakonskih znakov kaznivega dejanja. Tožilka Helga Dobrin, ki je za obtožena predlagala šestmesečni pogojni zaporni kazni, je na sodbo že napovedala pritožbo, medtem ko je Bogataj v kasnejši izjavi za novinarje ponovil oceno svoje zagovornice Mateje Likozar Rogelj v včerajšnji zaključni besedi, da je šlo za politično motiviran pregon.

Včeraj sta sicer tožilstvo in obramba pred sodnico Marjeto Dvornik nastopila s končnimi besedami. Okrožna državna tožilka Helga Dobrin je predlagala izrek obsodilne sodbe in za oba pogojni kazni šest mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let, zagovornika Mitja Sever in Mateja Likozar Rogelj pa sta prepričana, da mora sodišča oba obtožena oprostiti vseh obtožb. »Gre za lov na čarovnice,« je med drugim dejala Bogatajeva zagovornica odvetnica Likozar Rogljeva.

Kranjsko tožilstvo je Hudobivnikovi in Bogataju očitalo, da sta Mitju Heraku v začetku leta 2011 omogočila zaposlitev za nedoločen čas, kar je bilo v nasprotju s pogoji, ki jih je Mestna občina Kranj leta 2010 objavila v javnem razpisu za direktorja občinske uprave. V njem je bilo namreč zapisano, da se z izbranim kandidatom delovno razmerje sklene za določen čas petih let. Tožilstvo obema tudi očita, da sta na delovnem sodišču pripoznala zahtevek Heraka, ki se je pritožil na odločitev komisije in mu je bilo zato ugodeno. S tem naj bi Heraku protipravno pridobila nepremoženjsko korist v obliki delovnega razmerja za nedoločen čas. Herak je sicer še vedno zaposlen v občinski upravi, in sicer v projektni pisarni.

Po mnenju tožilke Dobrinove je bilo v kazenskem postopku dokazano, da obdolžena nista hotela upoštevati navodil pristojnih institucij, da naj se pogodba o delovnem razmerju s Herakom sklene za določen čas, poleg tega sta na delovnem sodišču pripoznala njegov zahtevek, zato je Herak v nasprotju z zakonom o javnih uslužbencih pridobil delovno razmerje za nedoločen čas. »Ocenjujem, da celotno njuno postopanje v tej zadevi kaže, da je bil naklep prisoten od vsega začetka,« je povedala.

Zagovornik Hudobivnikove, odvetnik Mitja Sever je med drugim opozoril, da gre v tej zadevi za pravno vprašanje, ali je tudi Heraku, ki je bil pred tem zaposlen na policiji, kot državnemu uradniku v skladu z zakonom o javnih uslužbencih ob prevzemu funkcije direktorja občinske uprave pripadala pogodba za nedoločen čas. Obramba je prepričana, da mu je, pri tem pa se je med drugim sklicevala tudi na pravno mnenje Inštituta za javno upravo pri ljubljanski pravni fakulteti. Glede očitkov zaradi pripoznave zahtevka Heraka na delovnem sodišču pa sta oba odvetnika izpostavila, da je moralo sodišče na koncu sprejeti odločitev, ki ni v nasprotju z zakonodajo. »Več kot očitno je, da se v tej zadevi preganja osebo zaradi njenega imena in prepoznavnosti zaradi pretekle politične funkcije, ne pa zaradi dejstva, da je bil podan sum storitve kaznivega dejanja,« je še poudarila odvetnica Likozar Rogljeva.