Božjepotna cerkev Gospe svete v bližini Celovca

Od Labotske doline do Zilje

Koroška je prepletena z romarskimi potmi. Precej, če že ne večina, jih je dvojezičnih ali čisto slovenskih. Če pa danes niso več, so povezane s slovensko kulturo in zgodovino. Naštejmo jih samo nekaj: Gospa sveta/Maria Saal, Krka/Gurk, Sveta Ema nad Globasnico/Globasnitz, Marija na Zilji/Maria Gail v predmestju Beljaka, Marija na otoku/Maria Woerth ob Vrbskem jezeru, Marija v Trnju v Železni Kapli, Podgorje/Maria Elend v dravski dolini v Rožu, Žihpolje/Maria Rain na desni strani ceste med Ljubeljem in Celovcem, Žitara vas/Sittersdorf v Podjuni, Ziljska Bistrica/Feistritz an der Gail, pa kraj Dolina sredi celovškega polja, kjer naj bi se trem slovenskim dekletom prikazala Marija. Marijina božjepotna tradicija pa se od leta 2011 naprej najbolj izraža v koroški Marijini božji poti/Marienpilgerweg, ki je dolga 226 kilometrov in je razdeljena na deset romarskih etap, v katerih romar obišče 14 romarskih središč. Povezuje vzhodni in zahodni del Koroške, saj je njen začetek v romarskem kraju Maria Rojach v Labotski dolini/Lavantal, konec pa v Maria Luggau/Marija v leševju ali Lesni dolini pod Karnijskimi Alpami, ki so mejno gorovje med Avstrijo in Italijo. Znani, nekdaj večinsko slovenski romarski kraji so del te poti. Druga etapa na primer obišče Djekše/Diex nad Velikovcem/Voelkermarkt, četrta etapa Gospo sveto, peta Marijin otok ob Vrbskem jezeru, šesta Marijo na Zilji in sedma Ziljsko Bistrico. Ta romarska pot ni postala znana samo za koroške romarje in ljubitelje hoje, ampak tudi za Slovence iz Slovenije.

Na Koroškem so poznane in primerno označene tudi druge romarske poti. Na primer benediktova pot in Pot svete Eme, ki ji pravijo tudi Kranjsko romanje. Začenja se v Podljubelju na slovenski strani in konča na Krki/Gurk na Koroškem, kjer je grob te svetnice, ki je imela posesti tudi v Sloveniji, največ pa na Koroškem. Preko Koroške poteka Jakobova pot. Nekaj posebnega pa je Pot knjige, ki se začenja v mestu Passau na Bavarskem in konča v Zagoričah/Agoritschach pri Podkloštru/Arnoldstein na Koroškem. Pot obuja spomin na potovanje protestantskih knjig z Bavarske v Slovenijo in je povezana tudi z burnimi časi slovenske zgodovine.

Mogoče bo kdo v tem članku našel spodbudo za hojo po eni od teh poti. Sam sem se že odločil. Ob prvi priložnosti bom obiskal Mario Lugau v Lesni dolini.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Škofja Loka / sreda, 21. maj 2008 / 07:00

Za vrtcem še katoliška šola

V župniji Stara Loka že peto leto deluje vrtec Sončni žarek, že prihodnje leto pa bi ga radi nadgradili z osnovno šolo. Škof Anton Jamnik je razmere za ustanovitev šole označil kot odlične.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / ponedeljek, 1. april 2013 / 07:00

Raje v vodi kot na suhem

Če bi izbirali najbolj plavalno družino na Gorenjskem (in verjetno tudi v Sloveniji), bi bili to Marčunovi iz Spodnjih Dupelj. Mami Mateja je bila plavalka, ta šport pa je navdušil tudi pet njenih otr...

Gospodarstvo / ponedeljek, 1. april 2013 / 07:00

Anketa: Banke so globoko zabredle

Ob zadnjih hudih finančnih težavah Cipra, kjer bodo pod pritiskom EU obdavčili bančne vloge nad sto tisoč evri, mnogi vlečejo vzporednice s Slovenijo. Pa nas je res treba skrbeti za svoje prihranke?

Gospodarstvo / ponedeljek, 1. april 2013 / 07:00

V Heliosu želimo lastnika, ki bo ravnal odgovorno

Konzorcij lastnikov, med njimi so banke, ki so zaplenile lastniški delež Zvona, se je pred meseci odločil za prodajo domžalske Skupine Helios. Skupina je lani ustvarila 4,44 milijona evrov dobička, ro...

Radovljica / ponedeljek, 1. april 2013 / 07:00

Za polovico zmanjšali stroške sejnin

Po sprejemu novega pravilnika so v občini Radovljica lani za sejnine porabili več kot polovico manj denarja kot leto poprej. Občina je svoje obveznosti poravnavala tekoče in v zakonskih rokih.

Tržič / ponedeljek, 1. april 2013 / 07:00

Denar za usad in ureditev brežine iz rezerve

Tržič - Tržiški občinski svetniki so se na zadnji seji strinjali, da iz proračunske rezerve namenijo do 58 tisoč evrov za sanacijo usada na cesti v Čadovljah in do 68 tisoč evrov...