Iz Pekinga prinesla olimpijsko srebro
Lara Jerman je ena od tistih odličnih dijakinj, ki je na letošnji maturi dosegla prav vse točke. A čas za brezskrbne počitnice je prišel šele v teh dneh – takoj po maturi se je namreč udeležila matematične olimpijade v Cape Townu, nato pa še lingvistične olimpijade v Pekingu.
Osemnajstletna Lara Jerman iz Preserij pri Radomljah se svoje zdaj že nekdanje šole Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik spominja v najboljši luči, kako tudi ne, saj je poleg samih petic in odličnih uspehov v vseh štirih gimnazijskih letih sodelovala tudi na številnih tekmovanjih znanja. Tekmovala je na evropski dekliški olimpijadi v Turčiji, na Mladinskem parlamentu Alpske konvencije v Liechtensteinu in v Nemčiji, na številnih raziskovalnih projektih …
Nedavno je svoj največji uspeh dosegla na lingvistični olimpijadi v Pekingu, od koder se je vrnila s srebrno medaljo in odličnim trinajstim mestom v skupni razvrstitvi, in to med kar 160 dijaki z vsega sveta. V Peking se je podala le nekaj dni po prihodu iz Južnoafriške republike, kjer je bila del slovenske ekipe na matematični olimpijadi. Tudi tu je pokazala svoj velik potencial, a do častne omembe ji je zmanjkala le točka. »Priprave na obe olimpijadi so mi vzele kar veliko časa. Za matematično sem že med letom obiskovala posebna predavanja v Ljubljani, kjer smo reševali posebne naloge in imeli nato tudi izbirne teste, pred odhodom v Cape Town pa smo imeli tudi skupne priprave s švicarsko ekipo v Švici, kjer smo naloge reševali po sklopih in se veliko pogovarjali o rešitvah. Je že tako, da so pri matematiki vaje zelo pomembne in je rezultat odvisen od količine dela, ki ga v to vložiš. Nekaj povsem drugega je lingvistična olimpijada, za katero se ne moreš v resnici pripraviti, saj ne obstaja sklop znanja, ki bi se ga lahko preprosto naučil. Načeloma velja, da je to edina olimpijada, ki ne zahteva znanja, a zato zahteva veliko analitičnega razmišljanja in predvsem logična sklepanja. Na tekmovanju dobimo namreč sklop podatkov, ki so nam večinoma neznani, nato pa je treba iskati različne povezave in priti do rešitve. Jezik tu ni pomemben, je pa koristno, če jih govoriš čim več,« nam je povedala zlata maturantka, ki je v prostem času tudi taborniška vodnica in tekmovalka v orientacijskih tekih.
Nekje vmes med obema tekmovanjema je izvedela še, da je na maturi dosegla vse možne točke. Je bilo kaj drugega sploh pričakovati? »Kljub uspehom, ki sem jih dosegala vsa štiri leta gimnazije, sem si pritisk, da moram na maturi biti uspešna, naredila predvsem sama. Konkretnega cilja, doseči prav vse točke, nisem imela, sem si pa to želela, kljub nekaterim dvomom, ki so me obdajali. A na koncu se je vse lepo izteklo. Učila sem se manj, kot sem sprva mislila, rezultate pa sem pričakovala nestrpno, tako kot vsi drugi,« pravi Lara, navdušena nad širokim znanjem, ki ga ima. Prav to bo po gimnaziji najbolj pogrešala – omejitev, ki pride s študijem. »Resda sem imela z uspehom odprte vse možnosti, a usmerila se bom v naravoslovje. Študirat grem biokemijo, v prihodnosti pa se vidim kot znanstvenica v laboratoriju. Rada bi službo z nenehnimi izzivi, ki ne bi bila monotona in ozko usmerjena. Začela bom v Sloveniji, ali bo prihodnost prinesla tudi tujino, pa bo pokazal čas. Kljub študiju v naravoslovju, si bom prizadevala ohranjati širino, ker mi prav ta daje občutek, kakšen je svet, da ga vsaj približno razumem. Zato se bom kot volivka tudi trudila spremljati politiko. Če je mi, mladi, ne bomo, potem se tudi pritoževati ne smemo,« še pravi Lara, ki je v svojih gimnazijskih letih spoznala prijatelje iz vseh koncev sveta. Pravi, da so ji pogosto podobni bolj kot sošolci iz kamniške gimnazije, četudi prihajajo iz različnih kultur. Svoje najdaljše počitnice doslej bo v prihodnih dneh obogatila kot prostovoljka Svetovne skavtske konference v Ljubljani, konec meseca pa se podaja tudi v London, morda pa tudi na tekmovanje raziskovalnih nalog na Slovaško.