Skrivni dnevnik Janeza Drnovška

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 11. avgust 2014 / 09:56

»Zjutraj me je zbudil čuden mir. Skozi okno sem zagledal ptiča, ki je visel v zraku – kakšen jadralec! Šele potem sem opazil, da sploh ne jadra, ampak zares visi. Nepremičen, okamnel. Stopil sem pred vrata in prevrnil varnostnika, ki je stal tam kot soha. Še dobro, da je padel na travo in se ni razbil – potem bi moral Šteru kupit novega. Šel sem po Murglah – vse okamnelo. V pekarni je pek pravkar hotel primazati vajencu zaušnico, ker je žemlje prismodil – in je okamnel v zamahu. Takrat me je prešinilo: vlada je šla na dopust in življenje se je ustavilo. Mir, narezan na koščke in odložen na krožniku časa. Da, tam kjer se konča politika, se začne poezija. / Odkril sem metafore in zdaj se igram ... Naslov – Kontracepcija: Janez na Micki, Peterle na harmoniki. Zajamčeno varno. Če ne bi bil to, kar sem, bi hotel biti Milan Jesih. Toda – ali bi Milan Jesih hotel biti Janez Drnovšek? / Da ne pridem iz vaje, vsako jutro nekoliko vladam. Danes sva z Arturjem vadila načelo svobodne ubogljivosti. Jaz ukažem: Ali prideš sem ali ne! On pa pride ali pa ne, tako da kar dvakrat uboga. / Po kuloarjih, budoarjih in pisoarjih se že spet sprašujejo, zakaj ne hodim na morje. Tudi meni je žal, ampak kaj ... Takoj ko me morje zagleda, se vodov­je razdeli na levo in desno in me spusti skozi suhih nog. Inercija pač! Nerodno je bilo samo prvič, ko še tega nisem vedel in sem skočil na glavo.«

Gornji odlomki so iz Skrivnega dnevnika Janeza Drnovška, zapisani 30. 8. 1995. Dnevnik je izhajal v časopisu Razgledi (1995–96), a takrat nihče ni vedel, kdo ga dejansko piše. Zdaj vemo: pisal ga je Marko Zorko (1944–2008), po mnenju mnogih najboljši slovenski kolumnist in morda tudi najbolj duhovit slovenski pisec sploh. Nekoč naj bi zapisal, da je edini, ki si upa predsedniku Drnovšku reči: »Jebem ti sestru!« Bil je namreč njegov svak. Se spominjate Zapiskov Gerte Kuper, upokojene učiteljice, ki je pod tem naslovom v letih 1988–89 pisala kolumno v časopisu Komunist. Dobivali smo ga mnogi, a bral ga ni nihče in tako smo tudi te sijajne zapiske spregledali. Berite jih zdaj, uživali boste – tudi te kolumne je pisal Zorko. Založba eBesede je izdala tudi njegov življenjepis Mein Kampf in Knjigo mrtvih, Zorkovo kuharico. Mnoge kolumne še niso dočakale knjižne objave, vprašanje je tudi, ali so na Radiu Slovenija sploh arhivirali njegova legendarna oglašanja na Valu 202 – Točno opoldne. Z veseljem bi jih še kdaj poslušal …