Romanje treh Slovenij na Višarje

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Gorenjska / četrtek, 31. julij 2014 / 10:21

Prva cerkev na Višarjah nad Žabnicami v bližini Trbiža je bila zgrajena že leta 1645, na 1766 metrov visoko goro pa je mogoče z gondolo ali peš po romarski poti s postajami križevega pota.

Kranj – V četrtek, 31. julija, se bodo začeli tradicionalni Višarski dnevi, ki jih organizira Rafaelova družba in katerih del je tudi tradicionalno Romanje treh Slovenij na Svete Višarje v Kanalski dolini v Italiji. Na Višarskih dnevih sodelujejo mladi iz Slovenije, iz zamejstva in iz izseljenstva. Letošnji se bodo začeli v četrtek, 31. julija. Prva postaja bo Globasnica/Globasnitz v Podjuni na Koroškem, kjer bodo udeleženci spoznali muzej izkopanin na bližnji gori svete Eme, njeno cerkev na bližnji gori in votlino svete Rozalke. Petek bo namenjen spoznavanju življenja Slovencev v Pliberku/Bleiburg, Dobrli vasi/Eberndorf in Železni Kapli/Eisenkappel, sobota pa spoznavanju Kanalske doline v Italiji, kjer v Naborjetu/Malborgheto, Žabnicah/Camporosso, Ukvah/Ugovizza in Ovčji vasi/Valbruna še živijo Slovenci. Proti večeru se bodo povzpeli na Višarje, kjer je Rafaelova družba uredila Dom dr. Lamberta Erlicha, rojaka iz Žabnic. V nedeljo, 3. avgusta, bo na sporedu Romanje treh Slovenij na Višarje. Na goro je mogoče peš. Hoja traja debeli dve uri. Ali pa z žičnico, ki je na vrhu v dobrih desetih minutah. Za Marijino božjepotno cerkvico na Višarjah bo ob pol enajstih predavanje Tomaža Pavšiča, opoldne pa maša, ki jo bo skupaj z izseljenskimi duhovniki daroval celjski škof Stanislav Lipovšek, po maši pa bo za cerkvijo kulturni program.

Višarska cerkev in z njo povezana božjepotna tradicija imata zanimivo zgodovino. Leta 1360 naj bi pastirji v grmu pod vrhom Višarij (Monte Lussari po italijansko in Luscharberg po nemško, saj je pred letom 1920 v dolini živelo precej Nemcev – op. J. K.) našli lesen kip Marije z Jezusom. Nesli so ga v dolino, kjer ga je žabniški župnik shranil v omaro, vendar se je naslednji dan znova pojavil na gori, ob njem pa so se gnetle ovce. To se je dogajalo tri dni. Leta 1645 so postavili na tem mestu prvo cerkev. Med prvo svetovno vojno je bila porušena, leta 1924 pa obnovljena. S freskami jo je poslikal Tone Kralj. Ob poti je sedem postaj Križevega pota. Gradnjo je prekinila druga svetovna vojna. Višarje imajo med božjepotnimi središči posebno vlogo. Ležijo na stičišču treh kultur in treh narodov, slovanskega, italijanskega in nemškega. Zato so lahko kraj sprave, sodelovanja, miru in razumevanja. To se dejansko tudi dogaja, saj prihajajo na vrh tako romarji iz Slovenije kot s Koroške ter Furlanije in Julijske krajine.