Ilustratorkinih štirideset
Nina Drol je prej živela v Železnikih, sedaj dve leti v Selcih. Je mama petnajstletnega Patrika in šestletne Maje, partnerica ravno tako umetniški duši, ki ji je blizu fotografiranje, Andreju Tarfili, tako da včasih pravi, da se je morala navaditi, da ni edini umetnik v hiši. Nina je namreč ilustratorka. In pred kratkim je praznovala štirideseti rojstni dan.
V bistvu je Nina obiskovala Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, oddelek vizualne komunikacije, kar na kratko pomeni, da je grafična oblikovalka. »Smo pa imeli tudi izbirni predmet ilustracijo in seveda sem ga obiskovala.« Sicer Nina tudi oblikuje, samo v zadnjih letih je tako naneslo, da je večinoma ilustrirala otroške knjige in učbenike za Zavod za šolstvo v Ljubljani in založbo Obzorja iz Maribora, čaka jo ilustriranje še neizdanih del Janeza Bitenca, pa še ena knjiga o Škratkih, ki jo bo ilustrirala za Alenko Kolman, katero poznamo tudi kot pevko in je Nina z njo sodelovala že pri knjigi in pobarvanki Božičkovi palčki. Ilustrirala in oblikovala je tudi Pišem, berem ABC Neže Maurer, pa Pesmi o zimi in Pesmi o pomladi Janeza Bitenca, Pravljice iz vrtca Zvezdane Majhen … Nina pravi, da samo od ilustriranja v teh časih ne bi preživela. Zato tudi piše, vendar bolj v novinarskem stilu. Ilustrira pa z veseljem, tako da je to njen nekakšen življenjski konjiček. »Pred leti je bilo precej bolje, sedaj pa prenekatera založba komaj drži glavo nad vodo. Posledično potem na tem področju ni toliko dela, da bi se dalo preživeti samo od ilustracije. Mogoče kakemu posamezniku to uspeva, vendar kar jaz poznam ljudi iz tega področja, večina počne 'vse sorte', da preživi. Ne gre drugače.«
V času njenega rojstnega dne je bila družina Drol – Tarfila ravno v Olimju. To pa niti ni bilo povezano z njenim rojstnim dnem, saj v Olimje zahajajo že nekaj let. V vasi Lipa si oddahnejo od sicer napornega delavnika. Tako Ninina kot Andrejeva narava dela je namreč taka, da se lahko razpotegne tudi čez sobote in nedelje, tako da je Nina tudi s prostim časom bolj na tesnem. Privošči si kakšen sprehod, dobro knjigo, pol ure za dobro kavo, pa tudi brkljanje po vrtu jo sprošča.
Tako kakšnega posebnega praznovanja za njeno okroglo obletnico niso imeli, že da je bila vsa družina skupaj na oddihu, Nini veliko pomeni. Se je pa njen Andrej malce pošalil in ji na avto, pod šipo na strani sovoznikovega sedeža 'pripopal' tablico z napisom 'okroglih 40'. »In jaz sem veselo gledala skozi odprto okno in se čudila, kaj se vendar vsi mimoidoči čudno nasmihajo in prikrito režijo … To je naredil, ker sem mu vedno grozila, da mi ne bi slučajno obesil kakega znaka pred hišo … Sem namreč zagovornica česa bolj kreativnega.«