Vojaki 27. domobranskega pehotnega polka so jeseni 1915 za gradnjo lesenih objektov na planini Duplje z nečloveškimi napori vozili les tudi iz Bohinja. Gradnja tako številnih objektov na planini sploh ni bila potrebna, toda polkovnik Paulus je bil neizprosen. / Gorenjski muzej

Mirno vojaki spite večno spanje

Maks Reš na bojiščih prve svetovne vojne

Prva svetovna vojna, ki se je pričela leta 1914, se je globoko zarezala v človeška življenja. Njene posledice so bile dolgoročne in so usodno zaznamovale življenje v 20. stoletju. Vihar prve svetovne vojne je neposredno izkusil tudi Maks Reš (Kamnik, 1888 – Kranj, 1956). Veliko vojno, kot so prvo svetovno vojno imenovali sodobniki, je pričakal kot stotnik 27. domobranskega pehotnega polka oziroma 2. gorskega strelskega polka.

Maks Reš se je že pred letom 1914 uril na vsakoletnih vojaških vajah v Posočju. 27. domobranski pehotni polk je bil namreč odgovoren za obrambo ozemlja od Gorice do Rombona. Ob izbruhu prve svetovne vojne je stotnik Maks Reš s 27. domobranskim pehotnim polkom najprej avgusta 1914 odšel na vzhodno fronto v Galicijo in sodeloval v prvih bojih proti ruski vojski. Avgusta 1915 so polk poslali na soško fronto in pozimi 1915/1916 je imel svoj sedež na planini Duplje pri Krnskih jezerih. Do marca 1916 je polk sodeloval v manjših bojih v Krnskem pogorju, konec marca pa so ga poslali na Južno Tirolsko. Nato je bil poleti 1916 polk v pričakovanju ruske ofenzive poslan v Galicijo in avgusta istega leta znova na Sočo. Po zlomu soške fronte v Zgornjem Posočju in preboju pri Kobaridu oktobra 1917 je odšel za umikajočimi se Italijani do Piave, kjer je ostal do junija 1918. Ob reki Piavi je Maks Reš tudi pričakal konec vojne.

Prva svetovna vojna je bila prva vojna, ki so jo množično fotografirali. V albumu družine Reš so shranjene fotografije, ki dokumentirajo dogodke in ljudi, s katerimi je Maks Reš delil svojo usodo in živel med prvo svetovno vojno. Nekaj fotografij je prav gotovo posnel tudi sam za svoj spomin in med njimi so številna pretresljiva pričevanja o vsakdanjem življenju na fronti in v zaledju.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Cerklje na Gorenjskem / petek, 11. november 2011 / 07:00

Župana želita na poslanski mesti

Na listi stranke SLS na predčasnih parlamentarnih volitvah kandidirata tudi dva župana, Franc Čebulj iz Cerkelj in Mihael Prevc iz Železnikov.

Objavljeno na isti dan


Splošno / petek, 21. december 2007 / 07:00

Brdo - nova prestolnica Evrope

Leto je naokoli in napočil je čas za letopis. Letopis Gorenjska 2007 je že štirinajsti po vrsti.

Splošno / petek, 21. december 2007 / 07:00

Radovljičani častili Linharta

December 2006

Splošno / petek, 21. december 2007 / 07:00

Slava tolarju, čast evru

Januar 2007

Splošno / petek, 21. december 2007 / 07:00

Jerman med slavnimi smukači

Februar 2007

Splošno / petek, 21. december 2007 / 07:00

Rusi na Jesenicah

Marec 2007