Vojaki 27. domobranskega pehotnega polka so jeseni 1915 za gradnjo lesenih objektov na planini Duplje z nečloveškimi napori vozili les tudi iz Bohinja. Gradnja tako številnih objektov na planini sploh ni bila potrebna, toda polkovnik Paulus je bil neizprosen. / Gorenjski muzej

Mirno vojaki spite večno spanje

Maks Reš na bojiščih prve svetovne vojne

Prva svetovna vojna, ki se je pričela leta 1914, se je globoko zarezala v človeška življenja. Njene posledice so bile dolgoročne in so usodno zaznamovale življenje v 20. stoletju. Vihar prve svetovne vojne je neposredno izkusil tudi Maks Reš (Kamnik, 1888 – Kranj, 1956). Veliko vojno, kot so prvo svetovno vojno imenovali sodobniki, je pričakal kot stotnik 27. domobranskega pehotnega polka oziroma 2. gorskega strelskega polka.

Maks Reš se je že pred letom 1914 uril na vsakoletnih vojaških vajah v Posočju. 27. domobranski pehotni polk je bil namreč odgovoren za obrambo ozemlja od Gorice do Rombona. Ob izbruhu prve svetovne vojne je stotnik Maks Reš s 27. domobranskim pehotnim polkom najprej avgusta 1914 odšel na vzhodno fronto v Galicijo in sodeloval v prvih bojih proti ruski vojski. Avgusta 1915 so polk poslali na soško fronto in pozimi 1915/1916 je imel svoj sedež na planini Duplje pri Krnskih jezerih. Do marca 1916 je polk sodeloval v manjših bojih v Krnskem pogorju, konec marca pa so ga poslali na Južno Tirolsko. Nato je bil poleti 1916 polk v pričakovanju ruske ofenzive poslan v Galicijo in avgusta istega leta znova na Sočo. Po zlomu soške fronte v Zgornjem Posočju in preboju pri Kobaridu oktobra 1917 je odšel za umikajočimi se Italijani do Piave, kjer je ostal do junija 1918. Ob reki Piavi je Maks Reš tudi pričakal konec vojne.

Prva svetovna vojna je bila prva vojna, ki so jo množično fotografirali. V albumu družine Reš so shranjene fotografije, ki dokumentirajo dogodke in ljudi, s katerimi je Maks Reš delil svojo usodo in živel med prvo svetovno vojno. Nekaj fotografij je prav gotovo posnel tudi sam za svoj spomin in med njimi so številna pretresljiva pričevanja o vsakdanjem življenju na fronti in v zaledju.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / ponedeljek, 29. junij 2009 / 07:00

Mladi obudili stari Kovor

Irma Lipovec in učenci Podružnične šole Kovor so izdali knjigo Nekdanja Občina Kovor. Prireditev je popestrila tudi flavtistka Irena Grafenauer, ki izhaja z Markučeve domačije.

Objavljeno na isti dan


Splošno / sobota, 21. april 2007 / 07:00

Prepletena pomlad

Sejem Pitti Filati v Firencah, kjer proizvajalci prej iz Italije in drugih evropskih držav predstavijo nove materiale, pletene vzorce, barvne lestvice in kombinacije, nas je spet navdu...

Splošno / sobota, 21. april 2007 / 07:00

Cepljenje deklic, če bo ostal denar

Jeseniški občinski svetniki so na marčevski seji med drugim potrdili zaključni račun proračuna občine za leto 2006. Kot je povedala vodja oddelka za finance, plan in analize Brigita Džamastagi...

Kranj / sobota, 21. april 2007 / 07:00

Iskraemeco naj bi še letos prodali

Največji lastniki Iskraemeco so se odločili, da poiščejo strateškega partnerja. K nakupu so povabili 25 izbranih družb, med katerimi so le tri domače.

Domžale / sobota, 21. april 2007 / 07:00

Namesto ene pokrajine tri

O možnosti, da bi namesto ene osrednje slovenske pokrajine ustanovili tri, so se župani tako imenovane Podjetne regije nedavno pogovarjali tudi z ministrom Ivanom Žagarjem.

Zanimivosti / sobota, 21. april 2007 / 07:00

Zvesti Gorenjskemu glasu

Prijazna zakonca Jože in Anica Aljančič živita v Kovorju pri Tržiču. Močno ju jezi, da Kovor nima svoje oznake, včasih je bil pomembna občina, iz katere je bilo doma vel...