Vojaki 27. domobranskega pehotnega polka so jeseni 1915 za gradnjo lesenih objektov na planini Duplje z nečloveškimi napori vozili les tudi iz Bohinja. Gradnja tako številnih objektov na planini sploh ni bila potrebna, toda polkovnik Paulus je bil neizprosen. / Gorenjski muzej

Mirno vojaki spite večno spanje

Maks Reš na bojiščih prve svetovne vojne

Prva svetovna vojna, ki se je pričela leta 1914, se je globoko zarezala v človeška življenja. Njene posledice so bile dolgoročne in so usodno zaznamovale življenje v 20. stoletju. Vihar prve svetovne vojne je neposredno izkusil tudi Maks Reš (Kamnik, 1888 – Kranj, 1956). Veliko vojno, kot so prvo svetovno vojno imenovali sodobniki, je pričakal kot stotnik 27. domobranskega pehotnega polka oziroma 2. gorskega strelskega polka.

Maks Reš se je že pred letom 1914 uril na vsakoletnih vojaških vajah v Posočju. 27. domobranski pehotni polk je bil namreč odgovoren za obrambo ozemlja od Gorice do Rombona. Ob izbruhu prve svetovne vojne je stotnik Maks Reš s 27. domobranskim pehotnim polkom najprej avgusta 1914 odšel na vzhodno fronto v Galicijo in sodeloval v prvih bojih proti ruski vojski. Avgusta 1915 so polk poslali na soško fronto in pozimi 1915/1916 je imel svoj sedež na planini Duplje pri Krnskih jezerih. Do marca 1916 je polk sodeloval v manjših bojih v Krnskem pogorju, konec marca pa so ga poslali na Južno Tirolsko. Nato je bil poleti 1916 polk v pričakovanju ruske ofenzive poslan v Galicijo in avgusta istega leta znova na Sočo. Po zlomu soške fronte v Zgornjem Posočju in preboju pri Kobaridu oktobra 1917 je odšel za umikajočimi se Italijani do Piave, kjer je ostal do junija 1918. Ob reki Piavi je Maks Reš tudi pričakal konec vojne.

Prva svetovna vojna je bila prva vojna, ki so jo množično fotografirali. V albumu družine Reš so shranjene fotografije, ki dokumentirajo dogodke in ljudi, s katerimi je Maks Reš delil svojo usodo in živel med prvo svetovno vojno. Nekaj fotografij je prav gotovo posnel tudi sam za svoj spomin in med njimi so številna pretresljiva pričevanja o vsakdanjem življenju na fronti in v zaledju.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / torek, 7. julij 2015 / 11:50

Lovrenc Košir, izumitelj poštne znamke

Lovrenc Košir, ki se je rodil 29. julija 1804 v Spodnji Luši pri Škofji Loki, je bil na eni strani eden največjih slovenskih izumiteljev, saj je 'izumil' poštno znamko, istočasno pa tudi e...

Objavljeno na isti dan


Kronika / torek, 10. januar 2017 / 17:17

Nič odškodnine za trk z deskarjem

Rekreacijsko-turističnemu centru Krvavec ni treba plačati odškodnine Kranjčanu, ki se je poškodoval na krvavškem smučišču, enako tudi ne povzročitelju nesreče.

Radovljica / torek, 10. januar 2017 / 17:15

Obratuje tudi smučišče v Kamni Gorici

Kamna Gorica – Smučišče v Kamni Gorici je Športno društvo Partizan Kamna Gorica v spodnjem delu uspešno zasnežilo. Otroci so se lahko sankali že med božično-novoletnimi prazniki, z obratovanjem vle...

Kronika / torek, 10. januar 2017 / 17:14

Kraja priljubljene maskote

Bled – Na Bledu še vedno niso razrešili uganke, kam je zadnji lanski dan med 11. Silvestrovanjem za otroke izginila priljubljena maskota Medved Čalapinko. Unikaten kostum je neznanec ukradel po kon...

Zanimivosti / torek, 10. januar 2017 / 17:14

Slovenski konjeniki v državi SHS

Avstro-Ogrska je konec leta 1918 prenehala obstajati. Avstro-ogrski dragonci slovenskega rodu so se priključili vojski generala Rudolfa Maistra, ki je branil severno mejo.

Kranjska Gora / torek, 10. januar 2017 / 17:12

Zima vendarle tudi bela

Letošnja zima je sploh na Gorenjskem izjemno skopa s snegom, zato so ljubitelji smučanja in drsanja pretekli konec tedna izkoristili prav vsak kotiček, kjer je bilo mogoče uživati na snegu in ledu. Te...