Mirno vojaki spite večno spanje

Besedilo: Mag. Barbara Kalan
Kategorija: Zanimivosti / torek, 29. julij 2014 / 11:51

Maks Reš na bojiščih prve svetovne vojne

Prva svetovna vojna, ki se je pričela leta 1914, se je globoko zarezala v človeška življenja. Njene posledice so bile dolgoročne in so usodno zaznamovale življenje v 20. stoletju. Vihar prve svetovne vojne je neposredno izkusil tudi Maks Reš (Kamnik, 1888 – Kranj, 1956). Veliko vojno, kot so prvo svetovno vojno imenovali sodobniki, je pričakal kot stotnik 27. domobranskega pehotnega polka oziroma 2. gorskega strelskega polka.

Maks Reš se je že pred letom 1914 uril na vsakoletnih vojaških vajah v Posočju. 27. domobranski pehotni polk je bil namreč odgovoren za obrambo ozemlja od Gorice do Rombona. Ob izbruhu prve svetovne vojne je stotnik Maks Reš s 27. domobranskim pehotnim polkom najprej avgusta 1914 odšel na vzhodno fronto v Galicijo in sodeloval v prvih bojih proti ruski vojski. Avgusta 1915 so polk poslali na soško fronto in pozimi 1915/1916 je imel svoj sedež na planini Duplje pri Krnskih jezerih. Do marca 1916 je polk sodeloval v manjših bojih v Krnskem pogorju, konec marca pa so ga poslali na Južno Tirolsko. Nato je bil poleti 1916 polk v pričakovanju ruske ofenzive poslan v Galicijo in avgusta istega leta znova na Sočo. Po zlomu soške fronte v Zgornjem Posočju in preboju pri Kobaridu oktobra 1917 je odšel za umikajočimi se Italijani do Piave, kjer je ostal do junija 1918. Ob reki Piavi je Maks Reš tudi pričakal konec vojne.

Prva svetovna vojna je bila prva vojna, ki so jo množično fotografirali. V albumu družine Reš so shranjene fotografije, ki dokumentirajo dogodke in ljudi, s katerimi je Maks Reš delil svojo usodo in živel med prvo svetovno vojno. Nekaj fotografij je prav gotovo posnel tudi sam za svoj spomin in med njimi so številna pretresljiva pričevanja o vsakdanjem življenju na fronti in v zaledju.