Vojaki 27. domobranskega pehotnega polka so jeseni 1915 za gradnjo lesenih objektov na planini Duplje z nečloveškimi napori vozili les tudi iz Bohinja. Gradnja tako številnih objektov na planini sploh ni bila potrebna, toda polkovnik Paulus je bil neizprosen. / Gorenjski muzej

Mirno vojaki spite večno spanje

Maks Reš na bojiščih prve svetovne vojne

Prva svetovna vojna, ki se je pričela leta 1914, se je globoko zarezala v človeška življenja. Njene posledice so bile dolgoročne in so usodno zaznamovale življenje v 20. stoletju. Vihar prve svetovne vojne je neposredno izkusil tudi Maks Reš (Kamnik, 1888 – Kranj, 1956). Veliko vojno, kot so prvo svetovno vojno imenovali sodobniki, je pričakal kot stotnik 27. domobranskega pehotnega polka oziroma 2. gorskega strelskega polka.

Maks Reš se je že pred letom 1914 uril na vsakoletnih vojaških vajah v Posočju. 27. domobranski pehotni polk je bil namreč odgovoren za obrambo ozemlja od Gorice do Rombona. Ob izbruhu prve svetovne vojne je stotnik Maks Reš s 27. domobranskim pehotnim polkom najprej avgusta 1914 odšel na vzhodno fronto v Galicijo in sodeloval v prvih bojih proti ruski vojski. Avgusta 1915 so polk poslali na soško fronto in pozimi 1915/1916 je imel svoj sedež na planini Duplje pri Krnskih jezerih. Do marca 1916 je polk sodeloval v manjših bojih v Krnskem pogorju, konec marca pa so ga poslali na Južno Tirolsko. Nato je bil poleti 1916 polk v pričakovanju ruske ofenzive poslan v Galicijo in avgusta istega leta znova na Sočo. Po zlomu soške fronte v Zgornjem Posočju in preboju pri Kobaridu oktobra 1917 je odšel za umikajočimi se Italijani do Piave, kjer je ostal do junija 1918. Ob reki Piavi je Maks Reš tudi pričakal konec vojne.

Prva svetovna vojna je bila prva vojna, ki so jo množično fotografirali. V albumu družine Reš so shranjene fotografije, ki dokumentirajo dogodke in ljudi, s katerimi je Maks Reš delil svojo usodo in živel med prvo svetovno vojno. Nekaj fotografij je prav gotovo posnel tudi sam za svoj spomin in med njimi so številna pretresljiva pričevanja o vsakdanjem življenju na fronti in v zaledju.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / torek, 20. maj 2008 / 07:00

Džamastagič zmagal doma

Na kolesarski dirki ob Blejskem jezeru je organizatorjem med starejšimi mladinci zmago privozil Gorjan Mark Džamastagič. Pri mlajših mladincih dvojna zmaga Save: Polanc pred Beštrom.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / sreda, 21. marec 2007 / 06:00

Star avto želijo zamenjati

Tržiški gasilci že več let varčujejo za novo orodno vozilo. Dobili naj bi ga leta 2008, ko bodo praznovali 125-letnico.

Gorenjska / sreda, 21. marec 2007 / 06:00

Mnenja županov

»Regionalni razvojni program Gorenjske vsebuje vrsto velikih projektov, ki zahtevajo tudi visoko raven upravljanja, stalno koordinacijo in sodelovanje razvojne agencije. Zato so postavljene f...

Gorenjska / sreda, 21. marec 2007 / 06:00

A smo kaj bogati?

Se spominjate časov, ko smo bili še"vsi enaki"? No, eni so imeli že takrat kaj več od drugih, a tako velikih razlik, kot nastajajo zdaj, pač ni bilo. Kaj nam je tedaj storiti? Se pognati v lov za dena...

Gorenjska / sreda, 21. marec 2007 / 06:00

Plečnikova dela na Gorenjskem

Slovenci se v letu 2007 spominjamo petdesete obletnice smrti enega naših največjih umetnikov, arhitekta Jožeta Plečnika.

Gorenjska / sreda, 21. marec 2007 / 06:00

Šestdeset let Gorenjskega glasa

Letos je za Gorenjski glas jubilejno leto, saj bo oktobra minilo okroglih šestdeset let, odkar redno izhaja osrednji gorenjski časopis. Prva polovica preteklega stoletja ni bila tako stabilna, saj...