![](/images/20140728/140729852-AR_1.jpg?Size=main_picture&ImageVersion=online_l1)
Pregledujejo izvajanje odločb
V kranjskem zavodu za gozdove pregledujejo izvajanje odločb o sanitarni sečnji dreves, ki jih je poškodoval žled med letošnjim 30. januarjem in 10. februarjem. Lastnikom že pošiljajo zapisnike o ogledu gozda oz. uradne zaznamke o pojavu podlubnikov.
V kranjskem zavodu za gozdove opozarjajo, da po intervencijskem zakonu za odpravo posledic žleda obiskovalci gozdov do konca leta 2016 dostopajo v gozdove na lastno odgovornost. To velja tudi za nekatere gobarje, ki iščejo gobe po gozdovih, kjer poteka sanacija, uporabljajo za vožnjo gozdne ceste, ki so po zakonu prednostno namenjene gospodarjenju z gozdovi, parkirajo na neprimernih mestih in s tem otežujejo posek in odvoz lesa ...
Lastniki gozdov na blejskem gozdnogospodarskem območju oz. na zgornjem Gorenjskem so do 20. junija posekali in pospravili 27 odstotkov ocenjene količine poškodovanega drevja – pri iglavcih je bil delež 32-odstoten in pri listavcih 19-odstoten.
Kranj – Februarski žled je po oceni zavoda za gozdove na kranjskem gozdnogospodarskem območju poškodoval 973 tisoč kubičnih metrov gozdnega drevja, od tega 597 tisoč »kubikov« listavcev in 376 tisoč kubičnih metrov iglavcev. Lastniki so do 20. junija posekali in spravili do kamionske ceste 274 tisoč kubičnih metrov poškodovanega drevja (28 odstotkov celotne količine), od tega 170 tisoč »kubikov« iglavcev (45 odstotkov vseh) in 104 tisoč kubičnih metrov listavcev (18 odstotkov). V območni enoti zavoda so s potekom sanacije zadovoljni, saj presegajo državno povprečje, ki za celotno količino poškodovanega drevja znaša 21 odstotkov, za iglavce 33 in za listavce 14 odstotkov. »Pri sanaciji dajemo zaradi nevarnosti lubadarja prednost iglavcem. Ocenjujemo, da jih bodo lastniki gozdov do konca leta posekali in spravili približno tri četrtine, v celoti pa do 15. marca prihodnje leto. Za listavce je skrajni rok konec leta 2016,« je dejal Janez Logar, vodja kranjske območne enote zavoda za gozdove, in dodal, da se je lubadar ponekod že »zavrtal« v drevje, pri tem so precejšnje razlike med gozdnogospodarskimi enotami in tudi znotraj enot, a so razmere za zdaj presenetljivo dobre. »Lastniki gozdov so precej od lubadarja napadenega lesa že odpeljali iz gozda. Vremenske razmere doslej niso bile naklonjene razvoju lubadarja, temperature so bile precej visoke le krajše obdobje, temu je sledilo precej dolgo deževno obdobje. Sreča v nesreči je bila, da je bil žledolom dva meseca pred začetkom vegetacijske dobe, tako da so se vrhovi smrek že posušili in niso privlačili lubadarja,« je dejal Logar, ki si želi, da bi se za lubadarja neugodno vreme še nadaljevalo, ob tem pa se zaveda, da se bo prava slika pokazala šele prihodnje leto.
Izdelali karto prednostnih območij
Da bi v zavodu še pospešili sanacijo in preprečili napad lubadarja, so po vseh gozdnogospodarskih enotah izdelali karte prednostnih območij za posek in spravilo lesa, pri tem pa so posebej označili območja, kjer se sanacija sploh še ni začela. Med prednostne so uvrstili nižinske lege do 500 metrov nadmorske višine, prisojne lege do 1100 metrov nadmorske višine, območja s starejšimi smrekovimi sestoji in območja, kjer so poškodbe drevja precej razpršene. Pregledali bodo izvajanje odločb o sanitarni sečnji na teh območjih ter na podlagi ogleda napravili zapisnik oz. uradni zaznamek o pojavu podlubnikov, ki ga bodo poslali lastnikom. V zaznamku bodo določili, katera varstvena dela je treba opraviti in do kdaj. »Če lastniki tudi po tem ne bodo začeli poseka in spravila poškodovanega drevja, bomo morali poseči po izvršbi, kar pomeni, da bo izvedbo del na stroške lastnika gozda zagotovil zavod,« je dejal Janez Logar in dodal: »Vemo, da so nekateri lastniki že sklenili pogodbo o izvedbi del z izvajalcem, a še niso prišli na vrsto. Na nekaterih območjih bodo sanacijo lahko začeli šele potlej, ko se bo končala pašna sezona in bodo lahko zaprli promet po gozdni cesti. Ponekod je pred začetkom poseka in spravila poškodovanega drevja treba zgraditi traktorsko vlako ...«
Potek sanacije je zelo odvisen tudi od odkupa lesa. »Če ni prodaje lesa, ni denarja za plačilo izvajalcev del,« je dejal Logar in dodal, da na lesnih skladiščih ob kamionskih cestah ni več večjih zalog hlodovine iglavcev, izjema so le rdeči bor, smreka slabše kvalitete in ponekod tudi listavci. Velika ponudba je povzročila občutno znižanje cen, še posebej za tehnični les, kjer se je znižala z dvajset na vsega pet evrov za kubični meter.