Ambrozija ne sme cveteti

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / / 10:30

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin opozarja lastnike, najemnike in upravljavce zemljišč, da preprečijo cvetenje pelinolistne ambrozije, ki povzroča zapleveljenost kmetijskih in nekmetijskih površin in je škodljiva za zdravje ljudi.

Kranj – Pelinolistna ambrozija in druge sorodne vrste iz rodu Ambrosia spadajo med rastline, ki povzročajo probleme v kmetijstvu in so škodljive za zdravje ljudi. V kmetijski pridelavi je ambrozija nadležna kot plevel, pri tem pa večjo gospodarsko škodo, ki se kaže v zmanjšanju pridelka, povzroča v ekološki pridelavi, kjer je ni možno zatirati s kemičnimi pripravki. Pri občutljivih ljudeh povzroča alergije oz. seneni nahod. V Sloveniji je že razširjena skoraj po vsej državi, prisotna je tudi na Gorenjskem, zapleveljenost pa se še povečuje. Ker je glede pogojev za rast nezahtevna, se pogosto pojavlja na zapuščenih in neobdelanih površinah oz. povsod tam, kjer je zaradi gradnje ali drugih vzrokov prišlo do večjih premikov zemlje. Največ je najdemo ob cestah, železniških progah, ob bregovih rek in potokov, na zapuščenih obdelovalnih in stavbnih zemljiščih ter na slabo komunalno urejenih javnih in drugih površinah, od koder pa se širi tudi na kmetijska zemljišča.

Da bi zmanjšali zapleveljenost površin z ambrozijo, je v Sloveniji že od leta 2010 predpisano obvezno zatiranje. To velja za lastnike, upravljavce in najemnike kmetijskih in nekmetijskih zemljišč, ki morajo ambrozijo odstraniti še pred cvetenjem in tako poskrbeti, da ne semeni. Cvetenje se običajno začne v sredini julija in traja do konca oktobra, vrhunec pa je v avgustu in na začetku septembra. »Pri zatiranju ambrozije je zelo pomembno, da iz zemljišč odstranimo prve rastline, saj se v nasprotnem primeru zaradi velike količine semena lahko zelo hitro razširi v okolico,« pravi Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, in dodaja, da je ambrozijo možno zatirati na tri načine – ročno, s košnjo ali z mulčenjem ter s kemičnim zatiranjem. Ročno zatiranje, to je puljenje rastlin iz zemlje s koreninami vred, je primerno za posamične rastline in manjše površine, pri tem pa je učinek največji, če jih populijo še pred cvetenjem. Če je rastlina že oblikovala seme, je treba paziti, da seme ne odpade v okolico, kmetje pa je ne smejo uporabiti za kompostiranje ali nastiljanje živini. Košnja ali mulčenje ambrozije je primerno za večje in že močno zapleveljene površine, odkos naj bo čim nižji, po potrebi je treba kositi večkrat. Košnjo je treba opraviti pred cvetenjem, sicer ni nobenega učinka. Kemično zatiranje se izvaja predvsem na nekmetijskih površinah – na brežinah avtocest in železnic ter v 1,5-metrskem pasu ob regionalnih cestah pa tudi na urbanih površinah, v parkih in na zelenicah, kjer pa je zaradi varovanja zdravja ljudi treba označiti tretirano območje oz. onemogočiti dostop na to območje vsaj v času škropljenja oz. dokler se kemični pripravek ne posuši.