Visok jubilej Goršičevih orgel

Besedilo: Samo Lesjak
Kategorija: Kultura / četrtek, 5. november 2015 / 19:44

Cerkev sv. Jurija v Stari Loki je gostila imeniten orgelski dogodek, saj njihove orgle praznujejo častitljiv jubilej, 150-letnico, ki so ga obeležili s koncertom.

V okviru praznovanja obletnice posvetitve župnijske cerkve (1865) je župnija Stara Loka organizirala slavnostni koncert ob 150-letnici Goršičevih orgel. Zbrani obiskovalci so tako lahko prisluhnili priznanemu organistu Daliborju Miklavčiču, koncerti večer pa je popestril tudi ženski godalni trio, violinistki Mojca Jerman in Marika Przybyl ter čelistka Katarina Leskovar.

Franc Goršič velja za najkakovostnejšega slovenskega orglarja 19. stoletja, njegovo delovanje in zvočna estetika pa sta odločilno zaznamovala tako naslednje rodove orglarjev kot tudi okus naših organistov. Zato je 150. obletnica njegovega opusa v Stari Loki lepa priložnost ozavestiti pomen tega umetnika, čigar delovanje je doseglo ustvarjalni višek z orglami v ljubljanski uršulinski cerkvi. Njihovo izvirno stanje je pazljivo ohranjeno in pred nedavnim tudi restavrirano. Starološke orgle pa so doživele več posegov, ki so jih v določeni meri zvočno spremenili. Tako jim je prva svetovna vojna odnesla pročelje, tj. principalne piščali glavnega manuala, leta 1991 pa so skozi temeljito obnovo orgle dobile dodatno piščalje pozitiva v korni ograji in posledično nov igralnik s tremi manuali.

Tokratni koncert ob jubileju je ponudil slavnostnemu jubileju primeren spored: Bachova preludij in fuga, Dvorakove bagatele ter Mozartove cerkvene sonate, izpostaviti pa velja domačega skladatelja Ignacija Hladnika. Kot pravi Miklavčič: »Hladnik se je rodil prav v letu, ko je Goršič postavil orgle v Stari Loki. Še kot najstnik je postal organist na teh orglah in ostal tu dobrih osem let. Ljudje so vedeli povedati, da starološke orgle nikomur niso lepše pele kot Hladniku, ki je v svojih skladbah in gotovo tudi v improvizacijah težil po spajanju estetike preproste slovenske ljudske pesmi ter cecilijanskih smernic, ki so negovale tudi kontrapunkt. Medtem ko nekatere njegove cerkvene pesmi sodijo kar v železni repertoar, pa so orgelska dela ostala skoraj docela neznana. Zato sem se odločil, da jih v zvočni preobleki oziroma priredbi za orgle z godalnim triom skušam približati današnjemu poslušalcu.« In res – tudi tokratne izvedbe skladb so ponovno pokazale, zakaj se je Hladnik Staroločanom tako prikupil. Vse koncertne skladbe, vključno z ubranimi Miklavčičevimi improvizacijami kot poklon Goršiču, Hladniku in Premrlu, so dokazale visoko kakovost glasbenikov, dovršenost obnovljenih orgel in uravnoteženost akustike prostora. Ob primerni skrbi pa bodo, kot pravi Katarina Trček, starološke orgle še stoletja pričale o orglarjevi veličini.