Jernej Jeglič, Darko Đurić, Alenka Kos in vilinke / Foto: Primož Pičulin

Del izkupička za Darkove nove noge

»Jerneja, nikoli ne sodi drugih ljudi!« je zapisano v knjigi Drugačnost avtorice Alenke Kos. Knjiga je del dobrodelne akcije zbiranja denarja za nožni protezi paraolimpijskega plavalca Darka Đurića.

Darku, ki je zbral že več kot polovico potrebnih sredstev, lahko pomagate tudi s poslanim SMS-sporočilom 'Darko' na 1919.

Podljubelj – Predstavitev knjige, ki je nastala v sodelovanju z Univerzitetnim rehabilitacijskim inštitutom – Soča (URI Soča) in ki s svojo zgodbo skuša ozaveščati o drugačnosti, je potekala v petek v Deželi vilinskega ključa v Podljubelju. Zbrane so s potekom nastajanja književnega dela, njegovo vsebino in namenom seznanili koordinator prireditve Jernej Jeglič, avtorica Alenka Kos in plavalec Darko Đurić, za glasbene premore pa sta poskrbela član Slovenskega okteta Janez Triler in njegova hči Maja Triler.

Knjiga Drugačnost je izšla 7. julija letos, avtorica pa se je odločila, da 65 odstotkov izkupička od v prednaročilu prodanih knjig, ki traja do konca avgusta, nameni Darku za nakup kvalitetnejših in izboljšanih nožnih protez, za katere je treba zbrati 79.456 evrov. Zgodba temelji na resničnih dogodkih šestih drugačnih otrok – Anje, Jaka, Tamare, Nejca, Vesne in Darka, pripoveduje pa o glavni junakinji Jerneji, ki se po avtomobilski nesreči, v kateri izgubi del noge, sooča s sprejemanjem svoje nove telesne podobe. Po besedah Alenke Kos je knjiga, v kateri se pravljični svet prepleta z realnim, namenjena odraslim, saj je prvo književno delo, ki zelo nazorno razdela pomen sočutja. »Sočutje pomeni sočutiti z drugim. Izjava dalajlame, da sta sočutje in ljubezen nujnost, ne razkošje, saj brez njiju človeštvo ne more preživeti, ni nesmiselna. Ko bo direktor sočutil s svojimi delavci, jih ne bo ogoljufal, in ko bo politik sočutil s svojim ljudstvom, ga ne bo prevaral.«

In kaj o Drugačnosti meni Darko, ki je tudi sam eden izmed likov v zgodbi? »Pri nas je ozaveščanja o drugačnosti premalo, zato sem takoj pristal na upodobitev književnega lika. Kdor bo prebral knjigo, bo spremenil svoj pogled na drugačnost, upam pa, da jo bo tudi sprejel. Nočemo pomilovanja, želimo biti sprejeti kot vsi drugi, to pa je tudi glavno sporočilo zgodbe, ki širi obzorja.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / sreda, 17. maj 2023 / 07:47

Sramota v Savskem drevoredu v Kranju

»To, kar se je zgodilo v Savskem drevoredu, je masaker nad naravo. Vse skupaj je videti, kot da smo na vojnem območju, kot bi padla bomba,« nas je opozoril bralec.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / ponedeljek, 27. september 2010 / 07:00

Jesenski lepotni prvenec

Licenčna oddaja, resničnostni šov Slovenski top model je prišel na male zaslone minuli teden in v čast lansiranja šova je televizija TV3 na Ljubljanskem gradu za povabljene in medije pripravila z...

Nasveti / ponedeljek, 27. september 2010 / 07:00

Piramidni lepotec

Veliki Draški vrh (2243 m) - Legendarni Tine Mihelič ga je označil za mladostniško vitkega in elegantnega. Gora, vrhunske oblike, na katero ne vodi nobena markirana pot. Idilični razglednik.

Gospodarstvo / ponedeljek, 27. september 2010 / 07:00

Velika škoda v kmetijstvu

Ljubljana - Nedavne poplave so po prvi oceni kmetijske svetovalne službe prizadele okoli trideset tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč, največ v Posavju, ob Krki, Sotli, v Zasavju...

Gospodarstvo / ponedeljek, 27. september 2010 / 07:00

Na začetku naj bi promocijo plačevala država

Kranj - Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov, ki so ga pripravili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, predvideva, da bi denar za promocijo zagot...

Gospodarstvo / ponedeljek, 27. september 2010 / 07:00

Povprečna letina sadja

V sadovnjaku Resje (KGZ Sava Lesce) bodo letos pridelali od 550 do šeststo ton sadja. Spomladi naj bi na novo zasadili dva hektarja nasada.