Razglednik na diamant

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / torek, 22. julij 2014 / 11:48

Ciprnik (1745 m) - Razglednik Julijcev v juliju. Ko se dolina Tamar z diamantom na svojem koncu pokaže kot na dlani.

Ko sem pred leti prvič obiskala Ciprnik, mi le-ta, kljub čudovitemu razgledu, ni ostal v prav lepem spominu, saj je bil na vrhu cel roj nadležnih muh. Odločila sem se, da ga obiščem ponovno, po drugi poti, pravzaprav po poti, ki je na novo urejena, z ličnimi smernimi tablami (vse pohvale!) in povsem novimi markacijami do Vitranca.

Izhodišče bo tokrat parkirišče ob jezeru Jasna, v dolini Pišnice. Jezero Jasna povezuje dve umetni jezeri v bližini Kranjske Gore, kjer je tudi manjša hidroelektrarna. S parkirišča nadaljujemo mimo elektrarne levo, po betonski poti, ki nas vodi preko rokava jezera, nato pa stopimo v gozd. V spodnjem delu vzpona se pot v prijetnih okljukih dviguje po mehkem terenu. Zelo hi­tro je globoko pod nami divji kanjon Pišnice. Pot je odlično markirana, s povsem novimi smerokazi in markacijami. Mestoma so narejena tudi razgledišča na okoliške vrhove; pred nami je nižji Škrbinjek, ki se nadaljuje v grebenu proti Mavrincu in Kumlehovi glavi, nad Krnico pa se pokaže mogočni Razor. Svet, ki jemlje sapo! Višje pot preči v desno oz. proti severu. Pod seboj vidimo Kranjsko Goro. Pot se nato obrne proti zahodu in se strmo vzpne. Strmina ne popusti. Dosežemo skale, ob katerih se pot vzpen­ja direktno navzgor. Ko dosežemo greben, strmina mestoma popusti. Čudovita grebenska pot je polna prav­ljičnih viharnikov, ki kljubujejo moči narave in toku časa. Zeleni greben nas pripelje do propadlega Doma na Vitrancu in aktivne, polne življenja Mojčine koče na Vitrancu. Malo nad njima je vrhnja postaja sedežnice kranjskogorskih smučišč. Malce nad kočo zavijemo rahlo desno, da smo na desni strani varnostne ograje pod sedežnico. Sledi krajši vzpon, nato izgubimo kar nekaj višinskih metrov, potem pa se začne pot lepo vzpenjati po grebenu. Kmalu na levi strani opazimo številne viharnike, ki dajejo občutek, da je gozd tukaj precej bolan. Stojimo na Vitrancu, 1631 m. Z Vitranca spet sledi rahel spust, nato pa se začnemo počasi, a vztrajno vzpenjati po grebenu proti vrhu. Z desne se nam priključi pot iz Planice in na razglednem mestu se nam lepo odpre pogled na planiške skakalnice. Tik pod vrhom je pot kar zahtevna; najprej je pred nami lesena lestev, nato pa sledi kar nekaj metrov jeklenice, ki nam pomaga premagati mesta, ki so zaradi kruš­ljivosti nevarna za zdrs. Do vrha Ciprnika smo potrebovali približno tri ure.

Vrh nagradi s čudovitim razgledom; z leve nas bodo nagovorile Frdamane police, Martuljške Ponce, Špik, Škrlatica, Razor, Prisank, Mala Mojstrovka, pred njo razglednik Slemenova Špica, Velika Mojstrovka, Travnik, Šite, Jalovec, greben Rateških Ponc. Markantni Jalovec, s svojimi 2645 me­tri, je, vsaj zame, najlepša slovenska gora; gora, ki je tudi v logotipu Planinske zveze Slovenije. So že vedeli, zakaj!

Sestop do vrhnje postaje sedežnice poteka po poti vzpona, pod sedežnico pa se kot kača vije ozka stezica, ki nas pripelje do smučišča. Tam zavijemo desno in se preko smučišča spustimo do štirisedežnice. Do Kranjske Gore se odpravimo po pešpoti. Druga varianta je, da kupimo vozovnico za sankanje in se po sankališču Besna Pehta spustimo v dolino. Še kanček adrenalina za zaključek! Ja, priznam, tudi jaz sem tako naredila.

Iz Kranjske Gore se po urejeni sprehajalni poti št. 20 vrnemo nazaj do Jasne, kjer nas čaka jekleni prijatelj.

Nadmorska višina: 1745 m
Višinska razlika: 936 m
Trajanje: 5 ur
Zahtevnost: 3 / 5