Vojna v islamskem svetu

Medtem ko je pozornost sveta usmerjena v Brazilijo in nogomet, se na Bližnjem vzhodu vse bolj razplamteva nova vojna v Iraku, ta pa je za poznavalce le uvod v še večjo vojno v islamskem svetu …

Vojna med šiiti in suniti

Vojna med Izraelom in njegovimi sosedi nam je nekako razumljiva, ne nazad­nje je to tudi vojna med judovsko državo, ki jo podpira krščanski Zahod, in med islamskimi državami. Manj razumljive so vojne med državami, ki pripadajo isti religiji. A kaj je bila prva svetovna vojna, ki se je začenjala ravno v teh tednih pred sto leti. Vse velike armade, ki so se v njej bojevale do smrti milijonov vojakov, so se borile v imenu istega, krščanskega Boga. Preden so se udarili na Soči, je prišel papeški nuncij z Dunaja in blagoslovil avstro-ogrske vojake in kanone, njegov kolega iz Vatikana pa je naredil enako na italijanski strani. V drugi svetovni vojni sta bili v ospredju armadi, ki sta jo vodila krščanska heretika Stalin in Hitler. Oba sta bila krščena, potem sta se od krščanstva odvrnila in hotela sama postati odrešenika tega sveta, eden le nemškega, drugi proletarcev vseh dežel … Na Bližnjem vzhodu pa se že nekaj let vse bolj izkazuje velik konflikt znotraj islamskega sveta. Na eni strani so države in druge oborožene organizacije, ki sodijo v sunitsko vejo islama, za vsemi pa kot glavna podpornica, finančna in idejna, stoji Saudska Arabija. Na drugi strani so šiitske veje islama in za njimi Iran. Dolgo so v bili v ospredju šiitski skrajneži, med njimi libanonski Hezbolah. Sledila je doba sunita Osame bin Bin Ladna in njegove Al Kaide. Zadnja leta je najbolj izrazito lokalno prizorišče tega regionalnega konflikta državljanska vojna v Siriji. Asadov režim podpira Iran, upora proti njemu pa se vse bolj polaščajo sunitski skrajneži. In prav ti so pred kratkim krenili v veliko ofenzivo v Iraku. Imenujejo se ISIL – Islamska država Irak in Levant, vodi jih skrivnostni Abu Bakr al Bagdadi, radikalni sunitski pridigar, ki v živo komunicira le s tremi ali štirimi možmi. Duhovno jih oborožuje sunitski islam, poveljniki so visoki častniki nekdanje vojske diktatorja Huseina. Sedanja režima v Bagdadu in Kabulu bosta brez podpore ZDA hitro razpadla. Novinar Boštjan Videmšek, odličen poznavalec konflikov v islamskem svetu, poroča, da ta nova sunitska vojska v mestih, ki jih zavzame, takoj uvede šeriatsko pravo. »Pokojnemu Osami bin Ladnu bi se gotovo smejalo. O čem takem je, tudi v najboljši formi, lahko le sanjal. A uspeh skrajnih islamistov nikoli in nikdar ne bi bil mogoč, če Američani in njihovi koalicijski partnerji ne bi tako brutalno razbili in s tem radikalizirali države …«

Nogomet in kapitalizem

Nogomet ni le najbolj množični šport na planetu, je veliko več in hkrati v sožitju z neoliberalnim kapitalizmom kot prevladujočim gospodarskim in političnim modelom tega sveta. Dr. Jernej Amon Prodnik (FDV) trdi celo, da profesionalni nogomet skoraj v celoti odraža protislovja obstoječih kapitalističnih družb. »Kapitalizem brez vseh zavor, torej neoliberalni kapitalizem, ustvarja med ljudmi izjemne neenakosti – po nekaterih raziskavah praktično največje v zgodovini človeštva – in s tem vedno pogosteje tudi izjemne konflikte. Podobno je tudi z nogometom. Nobenega dvoma namreč ni, da je Brazilija ena izmed držav, kjer ljudje najbolj živijo za nogomet, a prihajajoče prvenstvo spremljajo silni protesti brezpravnih in ponižanih ljudi, ki so oropani najbolj osnovnih pravic. To se mi ne zdi presenetljivo, saj je brazilska država v nogometno infrastrukturo vložila ogromno denarja, sočasno pa je veliko pomembnejša infrastruktura bodisi dotrajana ali pa je preprosto ni.« Največji nogometni klubi so kot multinacionalke. »Obstaja nekaj dominantnih klubov z letnimi proračuni, ki že skoraj dosegajo proračune manjših držav in večjih transnacionalnih korporacij, nato pa v piramidalni strukturi zadaj capljajo manjši klubi, ki lahko v najboljšem primeru dobavljajo nogometaše večjim in si s tem zagotavljajo preživetje. Samo za primerjavo, pred nekaj leti je dvajset največjih klubov po Deloittovi analizi skupaj imelo več kot štiri milijarde evrov prihodkov, kar je predstavljalo več kot četrtino celotnega evropskega nogometnega 'trga'. Velika večina od tega gre samo največjim, kot so Real Madrid, Barcelona, Manche­ster United ali Bayern.« (Vir: MMC RTV SLO)

Thierry Henry o uspehu Kostarike

»Najbrž pred tekmo ni­ste poznali niti enega igralca iz Kostarike. Če želiš imeti dobro reprezentanco, včasih niti ne potrebuješ velikih imen. Če si dovolj organiziran in imaš idejo, kaj moraš narediti, potem lahko zmagaš tudi proti velikim reprezentancam.« Tako je francoski nogometaš Thierry Henry komentiral presenetljiv uspeh Kostarike v prvem delu mundiala v Brazliji. Spodbudno!