Pred sto leti se je začelo

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / petek, 27. junij 2014 / 09:24

Jutri bo minilo sto let od sarajevskega atentata. Ker se je ta izkazal za dogodek svetovnozgodovinskega pomena in postal povod za prvo svetovno vojno, je prav, da se spomnimo nekaterih podrobnosti tiste davne nedelje …

Podrobnosti o atentatu

V nedeljo, 28. junija 1914, okoli 10. ure se je z vlakom pripeljal v Sarajevo avstro-ogrski prestolonaslednik s soprogo. Pot po mestu so nadaljevali v avtomobilih: v prvem so bili Fehim Čurčić, župan Sarajeva in dr. Gerde, policijski narednik. V drugem, ki je imel odprto streho, sta bila Ferdinand in Sofija, z njima guverner Bosne general Oskar Potiorek in grof von Harrach. Sedem članov atentatorske skupine, ki je imela nalogo ubiti Ferdinanda, se je razporedilo ob predvideni poti. Najprej je avto pripeljal mimo Muhameda Mehmedbašića, ki je stal pred Avstro-Ogrsko banko. Mehmedbašić ni sprožil akcije, kasneje je povedal, da je za njim stal policist, zato se je bal, da bi ga le-ta aretiral, preden bi mu uspelo vreči bombo. Ob 10.15, ko je skupina šestih vozil pripeljala mimo glavne policijske postaje, je devetnajstletni Nedeljko Čabrinović vrgel granato proti prestolonaslednikovemu avtomobilu. Voznik je opazil leteči predmet in pospešil, zato je granata eksplodirala pod kolesom naslednjega avtomobila. Eric von Merizzi in grof Boos-Waldeck sta bila hudo ranjena. Šrapneli granate so ranili tudi nekaj ljudi v okolici. Ker je po Čabrinovićevim bombnem napadu prestolonaslednikov avto peljal zelo hitro, preostalih pet zarotnikov, vključno s Principom, ni imelo priložnosti izvesti napada. Zdelo se je že, kot da atentat ni uspel. Ferdinand se je odločil za obisk ranjenih v Čabrinovićevim neuspelem bombnem napadu. Da bi se izognili mestnemu jedru, je general Oskar Potiorek izbral pot vzdolž nabrežja Appel, naravnost do sarajevske bolnišnice. Vendar je Potiorek pozabil obvestiti voznika prestolonaslednikovega avtomobila Franza Urbana o tej spremembi. Na poti v bolnišnico je Urban zapeljal v ulico Gebet. Gavrilo Princip je čakajoč obupal in se napotil v kavarno Moritz Schiller, ravno tedaj pa je mimo njega pripeljal prestolonaslednikov avtomobil. Voznik je opazil napako, ustavil avto in zapeljal vzvratno. Pri tem je prav počasi peljal mimo tam stoječega Principa. Ta je okrog 11.20 izvlekel pištolo in z razdalje dveh metrov nekajkrat ustrelil v avtomobil. Franca Ferdinanda je zadel v vrat, Sofijo pa v trebuh. Sofija, pri kateri so kasneje odkrili zarodek, je bila na mestu mrtva. Ferdinand je po približno petih minutah padel v nezavest in kmalu za tem umrl. Preden je izdihnil, naj bi se obrnil k ženi in rekel: »Soferl, stirb nicht, du musst leben für unsere Kinder!« (Zofka, ne umri, živeti moraš za najine otroke). – In kdo je bil atentator? Gavrilo Princip (1894–1918), je bil bosanski Srb, rodil se je v vasi Obljaj v bližini Bosanskega Grahovega. Njegovo življenje pred atentatom je zavito v skrivnosti. Pripadal naj bi teroristični skupini Mlada Bosna, morda celo gibanju Črna roka. Gotovo je le, da je bolehal za tuberkulozo in bi itak kmalu umrl. Prav zato je bil tudi manj sumljiv, saj nihče ni pričakoval takega podviga od tako šibkega človeka. In kaj se je zgodilo z njim po atentatu? Takoj se je poskušal ubiti, najprej s cianidom, nato s pištolo. Vendar je strup izbruhal (strup je izbruhal tudi Čabrinović, zato je policija sklepala, da je bil slabe kvalitete), pištolo pa so mu izbili iz roke, še preden mu je uspelo ustreliti. Ker je bil premlad za smrtno kazen (19), je bil obsojen na dvajset let težke ječe. Umrl je za tuberkulozo v češkem zaporu Terezin, 28. aprila 1918. Ob smrti je tehtal le 40 kilogramov. (Vir: Wikipedija)

Cesarjeve besede po atentatu

Cesarju Francu Jožefu (imel je že 84 let) so strašno novico sporočili malo po dvanajsti uri. Tedaj naj bi svojemu generalnemu adjutantu grofu Paaru dejal: »Grozno, grozno, meni res ni z ničimer prizaneseno.« Za boljše razumevanje tega stavka je treba vedeti, da so njegovega brata Maksimilijana 1867 ubili v Mehiki, kjer so ga Francozi postavili za cesarja; edini sin in prestolonaslednik Rudolf je naredil samomor v dvorcu Mayerling (1889), domnevno po neki orgiji; cesarico in svetovljansko lepotico Elizabeto (Sisi) je zabodel italijanski atentator v Ženevi leta 1898 …

Relikvije atentata

Princip je uporabil polavtomatsko pištolo Fabrique Nationale M 1910, kalibra 7.65 x 17 mm. Shranjena je v mestnem muzeju Sarajevo, tik ob Latinskem mostu, kjer se je atentat zgodil. Šele nedavno so pri italijanski družini Copei odkrili avto in okrvavljeno uniformo prestolonaslednika in njegove žene. Razstavljeni so v Vojnozgodovinskem muzeju na Dunaju. Krogla, ki je ubila Franca Ferdinanda, pa je na ogled v njegovem gradu Konopište, blizu mesta Benešov na Češkem.