Mežnarica Tončka

Tončka Pernuš s Sr. Bele pri Preddvoru je praznovala osemdeseti rojstni dan. Domači, prijatelji in sosedje so jo za okroglo obletnico prijetno presenetili.

Najprej so ji pri­pravili pred hišo, kje živi s hčerko Darinko in njeno družino, postavili rožo, ki priča o tem, da imajo v hiši osemdesetletnico; v senci domačega dvorišča pa potem nadaljevali praznovanje slavljenkinega rojstnega dne. Naslednji dan pa je Tončko čakalo še večje presenečenje. Tončka je namreč mežnarica že dobrih 25 let. Tako je zvečer zvonila k maši v cerkvi sv. Egidija na Sr. Beli, ko se ji je že takoj zdelo čudno, da je cerkev tako polna. Po končani maši jo je župnik Miha Lavrinec poklical iz zakristije, ji voščil za rojstni dan, prebrali so nekaj besed o njej, prišli so vaščani Srednje, Zgornje in Spodnje Bele in Hraš pa mežnarji in ključarji iz preddvorske fare. Tončka je z domačimi vse povabila domov in častitljivih osemdeset let nasmejane in ene redkih mežnaric na Gorenjskem so proslavili še enkrat.

Tončka se je poročila leta 1957, njen Lojze pa je pokojni že 25 let – toliko časa, kolikor je mežnarica. Upokojitev je dočakala v Tiskanini, v predilnici, kje je delala 35 let; Lojze pa je bil zaposlen kot čevljar v Planiki. V zakonu sta se jima rodili dve hčerki – Majda in Darinka. Danes ima Tončka tudi že štiri vnukinje in enega vnuka, tri pravnuke in še eden je na poti.

Zdravje ji za zdaj kar dobro služi, k čemur verjetno pripomore tudi to, da je Tončka še vedno zelo aktivna. Kaj postori po hiši, gre na njivo, skuha za domače. Pa cerkev jo veseli.

Tudi na Možjanci so včasih imeli mežnarico, sicer pa to delo opravljajo bolj moški. V Tončkini rodbini obstajajo mežnarji že zagotovo šestdeset let. Njen oče je bil mežnar, ko je leta 1966 umrl, je to postal njen mož, njega pa je nasledila Tončka. Pravi, da je bilo včasih to naporno delo, saj so zvonili 'na štrike', sedaj storiš to s pritiskom na gumb, ker je vse na elektriko. No, če elektrike ni, potem seveda tudi zvonjenja ni. Zanimivo pa je, da je ključar te cerkve njen zet, Darinkin mož Ciril. Ključar bolj skrbi za cerkvene finance, medtem ko Tončka ravno tako skrbi za cerkev, vendar po drugi plati: poleg zvonjenja pred in med mašo, ob raznih drugih priložnostih, ko je 'huda ura' in belski zvonovi odženejo točo in oblake; skrbi za čistočo, okolico in notranjost cerkve.

Odkar je Tončka mežnarica, je zamenjala že kar nekaj župnikov. »Mežnarijo imam verjetno kar v genih,« pove Tončka. »Imeti moraš veselje, seveda pa je to tudi obveznost.«

Tončka je vedno nasmejana, s prijateljicami, sosedami – vse so vdove – pa že vrsto let goji simpatičen jutranji obred. Minka, Anka, Cilka in Tončka se med osmo in deveto uro zjutraj redno dobivajo enkrat pri eni, drugič pri drugi, na kavici in piškotih – ne glede na vreme, na letni čas. Ker ena od njih še vedno vozi, pa so svoje pitje kave preselile celo v Preddvor: ob nedeljah zjutraj se namreč naprej odpravijo k jutranji maši, potem pa na bližnjo pumpo na 'kofetkanje'.