Kadrovskih štipendij je vse manj
V BSC Kranj so v petek predstavili rezultate dosedanjega delovanja Gorenjske regijske štipendijske sheme in novosti pri štipendiranju.
Kranj – Število podeljenih štipendij iz leta v leto upada, zato denar ostaja, je bila ena ključnih ugotovitev analize izvajanja Gorenjske regijske štipendijske sheme (RŠS) v obdobju 2007 do 2013, ki jo je predstavil Branko Lukežič iz Lora studia. Tudi Zoran Keser iz Javnega sklada za razvoj kadrov in štipendije je poudaril, da so sredstva za kadrovske štipendije za prihodnje šolsko leto zagotovljena še iz finančne perspektive 2007 do 2013. »Skupaj je bilo na voljo okrog 19 milijonov evrov in nekaj denarja je še ostalo,« je pojasnil in dodal, da bo sklad po novem javni poziv delodajalcem za oddajo potreb po kadrovskih štipendijah objavil najkasneje do konca novembra.
A število potreb po kadrih in s tem po podeljevanju štipendij se je pri delodajalcih znižalo, kar je posledica gospodarske krize, ugotavlja Branko Lukežič. V analiziranem obdobju so v okviru Gorenjske RŠS podelili 243 štipendij, 116 za študente in 127 za dijake. V povprečju se podeli 24 novih štipendij ne leto. Največ potreb po štipendistih na Gorenjskem je za elektrotehnike, strojnike, mehatronike, informatike in računalničarje ter lesarje. Glavni delodajalci, ki omogočajo štipendiranje, namreč delujejo na področju strojništva in elektroindustrije. Največ potreb po štipendiranju prijavljajo delodajalci s sedežem v občinah Kranj in Jesenice, sledijo Gorenja vas - Poljane, Železniki in Naklo, ker imajo na teh območjih močne gospodarske subjekte, zaradi turizma pa so potrebe tudi na Bledu in v Kranjski Gori. Povprečna višina štipendije je v letu 2008/09 znašala slabih 220 evrov, v tem šolskem letu pa dobrih 253 evrov.
Branko Lukežič je predstavil tudi mnenja delodajalcev glede novosti novega zakona o štipendiranju. Opozoril je, da se jim zdi rok za zaposlitev štipendista, ki so ga s šestdesetih dni skrajšali na trideset, prekratek. Prav tako so za dvorezen meč označili obvezno enomesečno prakso, niso pa navdušeni niti nad obvezno zaposlitvijo štipendista za eno leto takoj po zaključku šolanja, saj naj bi bilo to lahko pozitivno ali negativno. Zato predlagajo možnost odloga zaposlitve v primeru nadaljevanja izobraževanja dijaka oziroma študenta na višji ravni, kot je bilo to možno do zdaj.