Kje se zdaj kuha nekdanja politika?

Besedilo: Marko Jenšterle
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 23. junij 2014 / 09:10

Na začetku tega tisočletja je veljalo, da se je za sklepanje dobrih poslov ali za vzpenjanje v politiki do­bro oprijeti palice za golf. Na igriščih za golf, ki so kot gobe po dežju začeli rasti po Sloveniji, so se sklepali najboljši posli in dogovarjala najuspešnejša politika. V osemdesetih letih smo imeli v Sloveniji le en klub, na prehodu v novo tisočletje pa že osem. Število igralcev golfa se je v tem času z dvesto povzpelo na šest tisoč. Golf so igrali znani gospodarstveniki in politiki, med njimi pa je bil vsekakor najslavnejši Janez Janša. Leta 2002 se recimo ni udeležil izvolitve nove vlade Antona Ropa, ker naj bi, kot so poročali mediji, ravno tedaj igral golf na Mauriciusu.

Janša je bil sicer v prejšnjem sistemu znan pred­vsem kot navdušen alpinist in nogometaš, palico za golf pa naj bi odkril v Avstraliji in nato po vrnitvi v Slovenijo za ta šport navdušil mnoge prijatelje. Najbolj Miho Brejca, ki pa mu to ni pomagalo, da se mu ne bi že čez desetletje odpovedal, čeprav sta pred tem skupaj tekmovala in zmagovala po raznih turnirjih. Za novo politiko je golf postal to, kar je nekoč za Tita, Dolanca in njihove veljal lov. In iz te zgodovine vemo, da se je včasih kakšna puška na lovih sprožila tudi »po nesreči«. Leta 1961 je tako Edvard Kardelj na lovu doživel in preživel en tak strel v glavo, ki še do danes ni čisto pojasnjen, sovpada pa ravno v čas njegovega konflikta s Titom. V tem oziru je torej golf varnejši od lova. Zato se ob teh palicah včasih tudi laže pozabi na globoke ideološke razlike. Nekoč sta se recimo na blejskem igrišču srečala in pomerila Janez Bohorič in Janez Janša, na slovensko igrišče pa je zašel celo pokojni Jörg Haider iz Av­strije, ki je imel do Slovencev sploh poseben odnos. Eden mojih vinarskih znancev iz Prekmurja se rad pohvali, da je Haider še posebej cenil njegov rose, ki so mu ga, zato, da to ne bi prišlo v javnost, kupovali in dostavljali posredniki. Nekaj podobnega je v Španiji počel pokojni kubanski pisatelj Guillermo Cabrera Infante, ki je gospodarski bojkot Kube spoštoval tako, da ni kupoval njihovih znamenitih cigar, jih je pa z veseljem redno kadil, ker mu jih je podarjal lastnik enega od lokalov. Predvidevam, da je Cabrera Infante v njem pijačo plačeval dražje od drugih gostov.

Danes golf v družbi nima več nekdanje vloge, zato je dobro pogledati, kje se zdaj zbira nekdanja smetana slovenskega gospodarstva in politike. Ob ugotovitvi se lahko samo zgrozimo. Vse več jih je na Dobu ali v drugih naših zaporih, še posebej priljubljen kraj srečevanja pa so sodišča. Gorenjci bomo imeli v tem novem političnem ambientu kar močno politično go­spodarsko ekipo. Pomislimo samo na imena Bine Kordež in Zoran Thaler, v kratkem naj bi na prestajanje enoletne zaporne kazni odšel tudi bivši tržiški župan Pavel Rupar. Oči Slovenije pa so v teh dneh, tako kot vedno, uprte v Janeza Janšo, za katerega njegovi že pravijo, da bi od tam lahko vodil kar novo vlado.