V gorenjskem gospodarstvu več optimizma kot jeseni

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 20. junij 2014 / 07:30

Gorenjsko gospodarstvo je glede pričakovanj gospodarskega gibanja v letih 2014 in 2015 bolj optimistično kot lani jeseni in kot gospodarstvo v ostalem delu države.

Kranj – Upravni odbor gorenjske območne gospodarske zbornice (OZG) se je ta teden seznanil z rezultati poslovanja gorenjskega gospodarstva v letu 2013. Kot smo konec maja o tem že poročali v Gorenjskem glasu, se je tudi lani nadaljeval trend nazadovanja gorenjskega gospodarstva, kakor je razvidno iz analize letnih poročil za leto 2013, ki jih je 5352 gospodarskih družb predložilo Agenciji za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). V izogib ponavljanja naštejmo samo nekaj podatkov, ki jih je članom upravnega odbora OZG predstavila vodja kranjske izpostave Ajpesa Zdenka Kajdiž: gorenjske gospodarske družbe so lani ob 5,44 milijarde prihodkov pridelale kar 95 milijonov evrov neto izgube. Ob tem je opozorila, da gre čista izguba predvsem na račun večjega podjetja, ki je imelo lani kar 152 milijonov evrov izgube (po naših podatkih gre za nakelski Merkur). »Brez te izgube bi gorenjsko gospodarstvo poslovalo s 57 milijoni evrov dobička,« je razložila Kajdiževa. Konec lanskega leta je v gorenjskih podjetjih skupaj delalo 37.293 zaposlenih, kar je osem tisoč manj kot leta 2008, ko so gorenjska podjetja imela okoli 140 milijonov evrov čistega dobička iz poslovanja. Lani je bilo med drugim začetih tudi 43 stečajnih postopkov in dva postopka prisilne poravnave.

Kljub neugodnim podatkom pa je treba poiskati tudi pozitivne trende, je poudarila Alenka Avberšek, izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije za politiko in zakonodajo. Tako je izpostavila, da so nezadolžena ali malo zadolžena podjetja, teh je dobra polovica, izkazovala 126 milijonov evrov dobičkov, medtem ko so imela prezadolžena podjetja 222 milijonov evrov izgube: »Ti slabi časi so pač odraz čiščenja bremen iz preteklih let.« Avberškova je predstavila še rezultate ankete GZS o pričakovanjih slovenskega gospodarstva v 2014 in 2015 ter izpostavila, da je med gorenjskimi gospodarstveniki zaznati več optimizma kot jeseni 2013, pa tudi več kot v preostalem slovenskem gospodarstvu, tako glede rasti prihodkov in prodaje na tujem trgu kot tudi glede rasti dobičkov in zaposlovanja. Glavna tveganja za podjetja še vedno ostajajo šibko domače povpraševanje, nedostopnost finančnih virov, rusko-ukrajinski konflikt in potek kohezijskih projektov, dodaja.

»Ko govorimo o evropskih sredstvih iz finančne perspektive 2007–2013, ki morajo biti zaključeni do srede 2015, je zelo pomembno, kako se bo upravljalo s temi projekti in da bodo izvajalci za svoje delo na koncu tudi zares plačani. Če želimo zagotoviti vzdržno rast gradbeništva in drugih sektorjev, povezanih s kohezijskimi projekti, pa bi moralo biti načrtovanje projektov, ki naj bi se pričeli v letu 2016, že v teku, a žal temu ni tako. Tako se lahko zgodi, da čez dve leti ne bo ne večjih zasebnih investicij ne projektov iz kohezijske politike zaradi naših zamud pri načrtovanju. Vlada bo zato morala hitro in odločno ukrepati, sicer je v 2016 znova pričakovati podoben padec gospodarske rasti kot v letu 2007,« je razmišljala Avberškova in ponovila pričakovanja gospodarstva, da rabimo pravno državo, investicijski in razvojni zagon ter boljše poslovno okolje, odgovor na recesijo pa mora biti reindustrializacija. »Evropa, zlasti Nemčija, se je z zamudo zavedla, da svojega standarda ne more ohraniti brez krepitve industrije. Vendar tu ne gre za krepitev indus­trije s poceni delovno silo, ampak z višjim donosom,« je še dejala.

Predsednik upravnega odbora OZG Miro Pinterič je spomnil, da je bilo gorenjsko gospodarstvo nekdaj vodilno v Jugoslaviji in tudi v Sloveniji, in izrazil prepričanje, da se bo slej ali prej vrnilo na pota stare slave. Ob tem je poudaril, da je treba podjetjem v težavah, ki imajo možnost preživetja, pomagati, ne pa da mu vsi obrnejo hrbet, kot se je zadnja leta dogajalo v Sloveniji. Vesel je tudi podatka, da ima Gorenjska najnižjo stopnjo brezposelnosti v državi.