Janša danes v zapor?

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: GG Plus / petek, 20. junij 2014 / 09:54

Janeza Janšo, ki bo vsemu navkljub kandidiral na predčasnih parlamentarnih volitvah, pred današnjim začetkom prestajanja dveletne zaporne kazni lahko (teoretično) reši le še vrhovno sodišče.

Kljub zaporu bo Janša kandidiral

Ustavno sodišče je ta teden odločilo, da zavrže ustavno pritožbo Janeza Janše na sodbo v zadevi Patria, ker da zatrjevane kršitve človekovih pravic niso izkazane s tisto stopnjo očitnosti, ki se zahteva, da bi lahko o tem odločalo pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, torej preden o tem ne odloča tudi vrhovno sodišče. To pomeni, da bi se moral nekdanji predsednik vlade in prvak SDS danes zglasiti na prestajanje pravnomočne dveletne zaporne kazni na Dobu. Za zavrženje ustav­ne pritožbe je sicer glasovalo šest ustavnih sodnikov, trije (Mitja Deisinger, Ernest Petrič in Jan Zobec) pa so dali odklonilna ločena mnenja. Prejšnji teden je sicer Janša vendarle na vrhovno sodišče vložil še zahtevo za varstvo zakonitosti, o kateri pa sodišče do včeraj, ko naj bi zadevo razporedilo v delo sodnikom, še ni odločalo. Kljub verjetnemu odhodu v zapor pa bo Janša vseeno kandidiral na predčasnih parlamentarnih volitvah 13. julija. Ta teden je sicer Janša skupaj z odvetnikoma Francijem Matozem in Jožetom Hribernikom, sicer zagovornikom Toneta Krkoviča, ki mora zaradi obsodbe v zadevi Patria v zapor v začetku julija, obtožil tožilstvo, da je bil sodni proces Patria od samega začetka politično montiran. To naj bi po njegovih besedah dokazovalo dejstvo, da v slovenskem sodnem spisu ni nekaterih dokumentov, ki se nahajajo v finskem sodnem spisu v zadevi Patria, ki razbremenjujejo obtožene. Oba tožilca, ki sta delala na primeru Pa­tria, Branka Zobec Hrastar in Andrej Ferlinc, sta obtožbe že zavrnila. Zobec Hrastarjeva, ki je spisala obtožni predlog, je tako zatrdila, da je vse, kar je dobila iz Finske v tej zadevi, tudi vložila v spis in ni nič zadržala ali montirala, ker ji to preprosto ni potrebno.

Za izbrisane 130 milijonov evrov

V sredo se je začel izvajati zakon o odškodninah za izbrisane. Na ministrstvu za notranje zadeve pričakujejo, da bodo izbrisani vložili okoli 12.000 vlog, za odškodnine pa naj bi skupaj namenili okoli 130 milijonov evrov. Upravičenci lahko zahtevo za odškodnino vložijo na upravni enoti, na območju katere so imeli v času izbrisa prijavljeno stalno prebivališče. Zakon tudi določa, da morajo upravne enote o zadevah odločiti v enem oziroma dveh mesecih. Do odškodnine so po zakonu upravičeni tisti izbrisani, ki imajo urejen status v Sloveniji oziroma imajo dovoljenje za stalno prebivanje ali slovensko državljanstvo, in tudi tisti, ki so za status za­prosili po prvotni zakonodaji, a ga niso dobili, po prenovljeni zakonodaji pa zanj niso zaprosili. V upravnem po­stopku lahko upravičenec za vsak mesec izbrisa dobi po petdeset evrov. Če meni, da je takšna odškodnina prenizka, pa lahko vloži tožbo na sodišče, pri čemer dosojena odškodnina ne sme preseči trikratnega zneska odškodnine, do katere bi bil upravičen v upravnem postopku.

Pirc Musarjeva na čakanju

Programski svet Radiotelevizije Slovenija je v sredo odločil, da z Natašo Pirc Musar ne bo sklenil pogodbe o zaposlitvi na mesto generalne direktorice javnega zavoda. Odločil se je namreč, da zamrzne vse aktivnosti v zvezi z imenovanjem in nastopom funkcije generalnega direktorja zavoda do pravnomočne odločitve delovnega sodišča sodišča. Pirc Musarjeva je na delovno in socialno sodišče vložila tožbo, ker nacionalna RTV hiša z njo ni sklenila pogodbe o zaposlitvi, čeprav jo je programski svet 7. aprila izvolil za generalno direktorico.

Odslej le še denarna pomoč

Slovenska karitas je ta teden končala zbiranje materialne pomoči za prizadete v poplavah v BiH in Srbiji, do konca leta pa bo nadaljevala zbiranje finančnih sredstev za obnovo domov na prizadetih območjih v teh državah. Kot so sporočili iz Karitas, so na poplavljena območja poslali 22 zabojnikov pomoči, skupaj več kot 230 ton oz. več kot 415 palet s hrano in higienskimi pripomočki, v pošiljkah pa so bili tudi pralni stroji, čistila, voda ter samokolnice in orodje za odstranjevanje in čiščenje naplavin. Skupna ocenjena vrednost materialne pomoči znaša 164.500 evrov.