Mengšu vrača že vse življenje

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: GG Plus / nedelja, 15. junij 2014 / 10:29

Peter Krušnik je Mengšan, ki je v domači občini pustil pečat, kot le malokdo. Mizar, izdelovalec spominkov po Plečnikovih načrtih, gasilec, kulturnik, turistični delavec … po novem pa tudi častni občan, a nad vsem predvsem priljubljen in spoštovan someščan.

Mengeš – »Peter Krušnik je človek, vreden vsakega zaupanja, saj je med ljudmi priljubljen in spoštovan, predvsem pa iskren in odličen sogovornik ter človek mnogoterih dejanj. Je človek, pri katerem beseda nekaj velja. Loti se prav vsakega dela, ki mu je naloženo ali ga še posebno zanima. Njegov zelo raznovrsten in ustvarjalen življenjski opus nam daje upanje, da med nami še živijo ljudje, ki jim je mar za ljudi, okolico, skupnost in svet, ko niso v prvih vrstah pohlep, denar in dokazovanje,« je bilo med drugim zapisno v obrazložitvi ob podelitvi listine za častnega občana, ki jo je Peter Krušnik prejel pred dnevi ob občinskem prazniku.

Listina še čaka na svoj okvir, in čeprav je seznam njegovih prispevkov v domači občini res dolg, ostaja nadvse skromen in prijazen. »To je res velika čast in zadovoljstvo, da so ljudje opazili, da sem zares nekaj naredil. Dali so mi občutek, da cenijo delo, ki sem ga opravil,« nam je povedal ob tem, ko nas je že drugič v zadnjih dveh letih sprejel na svojem domu v središču Mengša. Gospoda Krušnika smo že predstavili kot izjemno spretnega mizarja in izdelovalca miniaturnih spominkov, ki jih izdeluje po izvirnih Plečnikovih načrtih. O njem so pred dvema letoma posneli tudi film, in čeprav se izdelave umetelnih svečnikov še loti, razočaran ugotavlja, da prodaja, za katero naj bi skrbeli v kamniškem zavodu za turizem in šport, ne gre. »V takle svečnik je vloženih vsaj osemnajst ur dela, če se sploh posreči, a ljudje danes ročnega dela ne cenijo več in zato se jim vsaka cena zdi previsoka,« nam pove, a takoj v smehu pripomni, da mu prsti kljub štiriinosemdesetim letom še dobro služijo, da pa je najbolj neverjetno to, da jih ima še vseh deset. Mizarski stroji včasih namreč niso bili tako zaščiteni kot danes …

Peter Krušnik v Mengšu živi že petdeset let, rojen pa je bil v bližnji Loki pri Mengšu. Mizarstvo je bilo vseskozi njegova ljubezen in njegov poklic, a zgodaj se je zapisal tudi gasilcem in kulturnikom. »V okviru dramskega odseka gasilskega društva smo včasih veliko igrali, in to kljub temu, da nismo imeli svojega odra in smo bili v celoti odvisni od gostovanj. Vadili smo v kakšni delavnici, po vajah pa smo po vasi šli lepiti na roko napisane plakate in vabila. Na vas in na mladostna leta imam res lepe spomine in številni me imajo še danes za Ločana.« Danes je častni član PGD Loka pri Mengšu, častni član Turističnega društva Mengeš in častni član Mengeške godbe, čeprav v njej nikoli ni igral. A godbeniki si, tako kot številna druga društva, ne znajo predstavljati prireditve, pri kateri jim ne bi pomagal Peter Krušnik, saj že vrsto let skrbi za številne kulise, odre in scene. »Svojim prijateljem sem nedavno dejal, da se bom – ko bomo 'pod streho' spravili lanskoletno 80-letnico PGD Loka pri Mengšu in 20-letnico Kulturnega društva Antona Lobode ter letošnjo 130-letnico Mengeške godbe in dogodke ob 860-letnici prve pisne omembe Mengša – zares umaknil. Ne rečem, da ne bom več pomagal, a malce se moram umiriti. Je pa res, da vse to delam z velikim veseljem in se zelo rad vračam v domači kraj,« še pravi in doda, da energijo, ki jo kljub letom še vedno izžareva na vsakem koraku, nabira na domačem vrtu, pri gobarjenju in sprehodih v naravi. Četudi se bo umaknil, se bo njegovo delo gotovo nadaljevalo. Z ženo imata dve hčerki, sedem vnukov in že dva majhna pravnuka in prav nič ne preseneča, da je družbeno aktivna tudi večina med njimi.