
Odpadek ni odpadna voda
Komunala Tržič je organizirala vodene oglede Centralne čistilne naprave Brezovo. Velik poudarek so dali tudi ozaveščanju, pomenu ločevanja odpadkov že na izvoru.
Tržič – O tem, kako deluje Centralna čistilna naprava (CČN) Brezovo v Občini Tržič, so obiskovalci lahko poizvedeli na nedavnem dnevu odprtih vrat. Zmogljivost CČN Brezovo, ki je dobila dovoljenje za obratovanje v letu 2010, je za 16.400 populacijskih enot, od tega je nekaj več kot polovica občanov priključenih nanjo. V tržiški občini je še 1141 greznic, je povedal upravljavec CČN Brezovo Mitja Zupan, v evidenci imajo nekaj čez trideset delujočih malih čistilnih naprav. Novogradnje že imajo male čistilne naprave oziroma so priključene na kanalizacijski sistem. Predstavili so tudi specialni vozili za odvoz grezničnih gošč s poudarkom na predstavitvi manjšega vozila s kapaciteto do dveh kubikov, ki je primerno za dostopanje v ožje ulice in na odročnejše lokacije. »Na Zelenici npr. imajo malo čistilno napravo, do katere moramo ravno tako dostopati,« je ponazoril Zupan.
CČN Brezovo upravlja deset črpališč in še dve na deponiji v Kovorju ter sedem zadrževalnih bazenov. Dežurstvo imajo zagotovljeno štiriindvajset ur na dan, je poudaril Zupan, sistem s terena pa se skladno z evropskimi standardi vodi in kontrolira prek telemetrije v nadzorni sobi. Poleg prikaza terciarnega čiščenja v CČN Brezovo, mehanskega in biološkega, na že tradicionalnih dnevih odprtih vrat dajejo velik poudarek ozaveščanju. »Zelo pomembno je, da ljudje vedo, kaj sodi v odpadno vodo in kaj ne. Npr. maščobe, pleničke, sanitetni material že ne sodijo, niti hrana ne. Večkrat slišim koga reči, saj gre potem v greznico. Ja, ampak tudi greznična gošča se odpelje na CČN, kjer pa se ti odpadki v procesu biološkega čiščenja ne razgradijo. Odstraniti jih moramo kot stranski produkt čiščenja, to pa pomeni dodatne stroške,« je pojasnila Tina Božič, okoljska inženirka, zaposlena pri Komunali Tržič, ki na CČN Brezovo vodi biološki proces čiščenja.
Lani so iz CČN Brezovo odpeljali 630 ton blata. »Ko se blato usede, ga prečrpamo v zalogovnik, kjer blato dehidriramo in stisnemo. Od tu ga odpeljemo v pooblaščeno organizacijo, v zadnjem času je to en kontejner na teden oz. približno enajst ton na teden,« je razložil Mitja Zupan, Tina Božič pa je medtem vzela vzorec blatne vode in čez pol ure pokazala, kako čista se po procesu čiščenja izlije v Tržiško Bistrico.