
Rešili zaplet z zdravili
Veterinarska fakulteta bo z javnim naročilom zagotovila zdravila za zdravljenje varoze, ki jih čebelarji potrebujejo najkasneje do 1. julija.
Vlado Auguštin: »Imidakloprid je zelo nevaren strup, neke vrste atomska bomba za čebele. Če ga primerjamo z najbolj znanim sintetičnim pesticidom DDT, ugotovimo, da je za čebele več kot sedemtisočkrat bolj toksičen kot je DDT.«
Kranj – Varoza je zajedavska bolezen čebel, ki se je v Sloveniji pojavila pred več kot tridesetimi leti in zoper katero se čebele ne morejo obvarovati same, brez pomoči čebelarjev in zdravil. Od leta 2008 je nacionalni operativni program zatiranja varoze financiralo ministrstvo za kmetijstvo, ki pa se je lani jeseni odločilo, da letos in tudi v prihodnjih dveh letih ne bo zagotavljalo brezplačnih zdravil za zatiranje varoze. Čebelarska zveza Slovenije in Nacionalni veterinarski inštitut Veterinarske fakultete sta se januarja letos dogovorila, da bo zdravila zagotovil inštitut, plačali pa jih bodo čebelarji, ki naj bi preko čebelarskih društev tudi zbrali naročila. Pri izvedbi se je tako zapletlo, da čebelarji še na prvi junijski dan niso vedeli, ali bodo dobili zdravila do 1. julija, ko bi bil skrajni rok. V takšnih okoliščinah je vodstvo čebelarske zveze najprej zagrozilo z odstopom, v ponedeljek pa sta predsednik čebelarske zveze Boštjan Noč in strokovni vodja rejskega programa za kranjsko čebelo Peter Kozmus naslovila na predsednika države Boruta Pahorja in predsednico vlade (v odstopu) Alenko Bratušek odprto pismo, v katerem sta ju pozvala, da pomagata rešiti problem. »V nasprotnem primeru bomo čebelarji ostali brez čebel in brez avtohtone pasme kranjske čebele, ogrožena pa bo tudi pridelava hrane, ki je odvisna od čebel,« so zapisali v čebelarski zvezi, kjer pričakujejo jasen odgovor na vprašanje, kdo v državi je odgovoren za zdravljenje varoze, ki čebelarjem povzroča največ škode.
Zaplet se je že naslednji dan, v torek, vendarle začel reševati. Na Veterinarski fakulteti so se v dogovoru z ministrstvom za kmetijstvo in okolje odločili, da bodo izvedli javno naročilo za nakup zdravil, ki jih je treba uvoziti, saj jih na našem trgu ni. »Fakulteta bo izvedla javno naročilo s sredstvi, pridobljenimi z lastno dejavnostjo, in ne s proračunskim denarjem, vendar z upanjem, da bodo čebelarji držali obljubo in vsa zdravila tudi kupili,« je dejal dekan fakultete Andrej Kirbiš in dodal, da bo v Sloveniji do konca leta treba vzpostaviti trg z zdravili za čebele, enako kot je vzpostavljen za druge živali.
Atomska bomba za čebele
V čebelarski zvezi opozarjajo tudi na pravilno rabo fitofarmacevtskih sredstev. »Po najnovejših raziskavah je vse več primerov t. i. izginjanja čebel posledica zastrupitve s pesticidi. Največjo nevarnost predstavljajo insekticidi iz razreda neonikotinoidov,« ugotavlja Vlado Auguštin, svetovalec za tehnologijo čebelarjenja v javni svetovalni službi v čebelarstvu, in poudarja, da je uporaba teh strupov za tretiranje semen sicer v Sloveniji in v vsej Evropski uniji prepovedana, vendar pa je na slovenskem trgu še vedno na razpolago sedemintrideset različnih fitofarmacevtskih sredstev, večinoma insekticidov, ki so čebelam zelo nevarni in so tudi označeni s posebnim grafičnim opozorilnim znakom. Med takšne nevarne pripravke sodijo tudi neonikotinoidi za foliarno uporabo (škropljenje po listih), ki vsebujejo aktivno snov imidakloprid. »Ta velja za zelo nevaren strup, za neke vrste atomsko bombo za čebele. Če ga primerjamo z najbolj znanim sintetičnim pesticidom DDT, ugotovimo, da je za čebele več kot sedemtisočkrat bolj toksičen kot pa DDT,« pojasnjuje Auguštin in poudarja: »V čebelarski zvezi smo že pred leti dali ministrstvu za kmetijstvo in okolje pobudo, da prepove uporabo neonikotinoidov za foliarno uporabo. Zdaj ga pozivamo ponovno.«