Gorenjsko gospodarstvo še naprej nazaduje

Delež Gorenjske v slovenskem izvozu se je lani še zmanjšal. Čista izguba se je v primerjavi s predlani povečala za 63 odstotkov, dobiček pa le za deset odstotkov.

Kranj – Kranjska izpostava Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) je predstavila informacijo o lanskem poslovanju gospodarskih družb, zadrug in samostojnih podjetnikov na Gorenjskem. Informacija, ki ne vključuje podatkov o bankah, zavarovalnicah, družbah za upravljanje ter nekaterih drugih finančnih in investicijskih družbah, pa tudi ne podatkov o družbah, ki so v stečajnem ali likvidacijskem postopku, kaže na to, da gorenjsko gospodarstvo še naprej nazaduje. Medtem ko sta na državni ravni tako izvoz in uvoz lani porasla, je gorenjsko gospodarstvo v primerjavi z letom prej izvozilo za 1,3 odstotka in uvozilo za 1,4 odstotka manj blaga, delež gorenjskega izvoza v slovenskem, ki pada že od leta 2004 dalje, pa se je še zmanjšal in je znašal 8,5 odstotka.

Izguba večja od dobička

Čiste izgube je bilo lani skoraj za 96 milijonov evrov več kot čistega dobička. Od 5352 gospodarskih družb, ki so Ajpesu predložile letna poročila za namen državne statistike, jih je 1764 poslovalo negativno in ustvarilo skoraj 298 milijonov evrov čiste izgube, od tega več kot polovico ena velika gospodarska družba. Pozitivno je poslovalo 3292 družb, poslovno leto so končale s čistim dobičkom v skupnem znesku nekaj več kot 202 milijona evrov. Čisto izgubo so v primerjavi z letom prej povečale kar za 63 odstotkov, čisti dobiček pa le za deset odstotkov. Končni izid poslovanja so tudi lani krojile velike in srednje družbe, enajst velikih družb je »pridelalo« več kot štiri petine celotne izgube. Največ neto čistega dobička so ustvarile družbe s predelovalno dejavnostjo, največ neto čiste izgube pa družbe s področja trgovine ter vzdrževanja in popravila motornih vozil. Kar zadeva poslovanje družb po občinah, so največ neto čiste izgube »pridelale« družbe v občini Naklo, največ neto čistega dobička pa v občini Škofja Loka.

Gorenjske gospodarske družbe so imele ob koncu lanskega leta za dobrih devet odstotkov manj kapitala kot leto prej. Neto dodana vrednost na zaposlenega je bila pod državnim povprečjem, a je bila za 1,7 odstotka večja kot predlani. Povprečna mesečna plača je znašala 1489 evrov in je bila nekoliko višja od povprečja gospodarskih družb v Sloveniji.

Primerjava z drugimi regijami

Zanimiva je tudi primerjava Gorenjske z drugim regijami in delež Gorenjske v državi. Po številu gospodarskih družb, številu zaposlenih, skupnih prihodkih in dodani vrednosti je bila Gorenjska lani na četrtem mestu v državi in po doseženih prihodkih od prodaje na tujem trgu na petem mestu, bila pa je tudi med šestimi regijami, v katerih so gospodarske družbe izkazale neto izgubo. Na (slabo) gospodarsko moč gorenjske regije kaže tudi njen delež v državnem merilu. Po številu gospodarskih družb je njen delež v Sloveniji znašal 8,7 odstotka, po številu zaposlenih 8,8 odstotka, po prihodkih 7,1 odstotka, po neto dodani vrednosti 8,5 odstotka, po čistem dobičku 7,1 odstotka in po čisti izgubi 11,2 odstotka.

Podjetnikov dohodek za četrtino višji

Poglejmo še, kako so lani na Gorenjskem poslovali majhni samostojni podjetniki (velikih in sred­nje velikih v regiji ni)! Po podatkih Ajpesa je letno poročilo predložilo 7329 podjetnikov oz. 98 odstotkov vseh, ki so zavezani k predložitvi poročila. Na novo je bilo lani vpisanih 1535 podjetnikov, izbrisanih je bilo 1128, zoper tri so bili uvedeni stečajni postopki. Dosegli so za desetino več prihodkov kot leto prej, zaposlovali so 3746 delavcev ali 3,9 odstotka več kot predlani (v podatek niso zajeti nosilci dejavnosti oz. lastniki), neto dodano vrednost na zaposlenega pa so v primerjavi z letom prej povečali za 5,4 odstotka. Štiri petine podjetnikov je ustvarilo 40,3 milijona evrov podjetnikovega dohodka – četrtino več kot leto prej, približno petina pa 5,7 milijona evrov izgube.

Na Gorenjskem je lani poslovalo tudi 33 zadrug, ki so po podatkih Ajpesa zaposlovale 274 delavcev. Šestnajst zadrug je ustvarilo čisti dobiček v znesku 171 tisoč evrov, štirinajst pa 333 tisoč evrov čiste izgube. Dobiček je bil v primerjavi z letom prej nižji za šest odstotkov, izguba pa za 15 odstotkov.