Ohranimo našo tržnico
Sodobnemu človeku ne sme biti več vseeno, kakšno hrano uživa. Iz zdravstvenega vidika se priporoča uživanje sezonske zelenjave in sadja iz lokalnega okolja, saj sta običajno bolj optimalno dozorela in imata višjo biološko (hranilno) vrednost. Z daljšanjem verige od pridelovalca do potrošnika se drastično zmanjša vsebnost C-vitamina v zelenjavi, prav tako se zmanjšajo vrednosti vitaminov A, B in E. Možno je torej, da bo hrana, za katero je jasno, da bo podvržena dolgemu transportu in skladiščenju, zaradi nujnih obsežnih agrotehničnih ukrepov pri njeni proizvodnji manj kakovostna. Pri sadju in zelenjavi domačega izvora zaradi bližine pridelave ni potrebno uporabljati konzervansov, zato sta sicer lahko manj obstojna, vendar pa prepoznavna po bogatem in tradicionalnem okusu. Na nas najmočneje vpliva zelenjava in nam spreminja počutje in razpoloženje. Z zelenjavo se hranimo in gradimo telo. Povezuje nas z virom življenja in spreminja svet.
Za največjo prehransko moč in kakovost zelenjave je bistvenega pomena, da se držimo njene sezone, za njen izkoristek pa je bistveno, da jo jemo vsak dan. Zelo pomembno je, da izberemo najboljšo zelenjavo in gledamo na to, kako je pridelana, da ne vsebuje preveč pesticidov, nitratov, ali pa premalo npr. rudnin.
Prebivalci Jesenic smo lahko veseli, da imamo možnost kupovati zelenjavo, dobre mlečne in mesne proizvode, sveže ribe iz našega morja, domač kruh brez škodljivih dodatkov in konzervansov, domač jabolčni zavitek, potico …. na naši tržnici. Sama sem vsako soboto redni obiskovalec tržnice. Čeprav imam zelenjavni vrt, se rada mudim na tržnici, kajti tržnica ima za vsako mesto velik pomen. Pravilno bi bilo, da bi bila v starem delu mesta, kjer bi jo našli tudi turisti. Na potovanjih kjerkoli po svetu turistični vodiči turiste peljejo vedno na tržnice, ki naj bi bile srce vsakega mesta. Spoštujem branjevce in prodajalce, ki pridejo na našo tržnico tudi od daleč, zlasti kmeta iz Obsotelja, ki je vsako soboto že ob 5.30 na svojem mestu, da pripravi stojnico in razdeli zelenjavo.
Velikokrat se pogovarjam s prodajalci, zato iz njihovega pogovora začutim, ali so zadovoljni ali niso. Ker se mi zdi izredno pomembno, da bi ponudniki domačih proizvodov še prihajali med nas, bi bilo prav, da mesto Jesenice in upravljavec tržnice, ki je trenutno Občina Jesenice, nekaj naredi za te ljudi, ki zmrzujejo ob svojih stojnicah. Čeprav so na roloje namestili zaščito, je lokacija v stari hali prepišna, saj tam vedno vleče – celo poleti. Včasih se sprašujem, ali je to zaprta ali odprta tržnica – oziroma prepišna. Pozimi je težko vzdržati celo nam, ki se na tržnici zadržujemo kratek čas ob nakupu. Sprašujem se tudi, kaj imajo branjevci sploh na voljo. Potarnali so, da v straniščih ni papirja, ni papirnatih brisač, prodajalci, ki pridejo od daleč, se nimajo kje pogreti, če želijo na topel napitek, morajo do bifeja pri Sparu. Razmišljala sem, da bi morda upravljavec bivši bife Železar dal v najem ob sobotah kakšnemu gostincu, pa bi branjevci imeli vsaj malo boljše delovne pogoje, pa tudi obiskovalci bi se pred mrazom in za druženje z znanci zatekli tja na kavo, čaj, pogovor.
Če že prodajalci sledijo vsem zakonskim zahtevam in plačujejo najemnino, se mi zdi prav, da bi imeli boljše pogoje, ki bi pripomogli morda še k boljši ponudbi, in bi v bodoče na trg, ki bi bil bolj prijazen ljudem, prišlo še več obiskovalcev.
Vasiljka Kokalj