
Volivci izbrali evropske poslance
Evropski poslanci, ki bodo v naslednjih petih letih zastopali Slovenijo v Evropskem parlamentu, so izvoljeni. Trije so z zmagovite liste SDS, dva s skupne liste NSi in SLS, po eden pa z list Verjamem, DeSUS in SD.
Preferenčni glasovi kandidatom iz Gorenjske: Jože Mencinger (21.033) Jelko Kacin (14.231), Igor Lukšič (6691), Ljudmila Novak (5819), Luka Mesec (2388), Darja Radić (2264), Senko Pličanič (1943), Marija Pukl (847), Milan Dubravac (626), Jana Jenko (554), Faila Pašić Bišić (508), Britta Bilač (293), Lenart Zajc (243), Andrej Lavtar (98), Manca Uršič Rosas (84)
Kranj – Od četrtka do nedelje so v državah Evropske unije potekale volitve poslancev v Evropski parlament. V Sloveniji smo osem svojih poslancev volili v nedeljo in ob najnižji volilni udeležbi na evropskih volitvah doslej (volilo je 24,10 odstotka volilnih upravičencev) izvolili Milana Zvera, Romano Tomc, Patricijo Šulin (vsi SDS), Lojzeta Peterleta, Franca Bogoviča (s skupne liste NSi in SLS), Igorja Šoltesa z liste Verjamem, Iva Vajgla iz DeSUSa in Tanjo Fajon iz SD. Volivci so skoraj četrtino vseh glasov namenili stranki SDS (natančno 24,89 odstotka), ki je tako dobila tri mandate v Evropskem parlamentu.
Zmago desnice je s 16,56 odstotka glasov dopolnila skupna lista NSi in SLS, na kateri sta mandata evropskih poslancev dobila nosilec liste Lojze Peterle, tokrat že tretjič izvoljen v Evropski parlament, in prvak SLS Franc Bogovič, ki so mu volivci namenili toliko preferenčnih glasov, da se je lahko z zadnjega, osmega mesta na listu povzpel v parlament. Z leve politične opcije, ki je na tokratnih volitvah nastopila razdrobljeno na številnih listah, so v Evropski parlament prišli le trije kandidati: Igor Šoltes z liste Verjamem, ki v prihodnjih dneh ustanavlja stranko, saj ima ambicije za uvrstitev v slovenski parlament; Ivo Vajgl, ki je tokrat kandidiral za stranko DeSUS, in Tanja Fajon z liste SD, prav tako dosedanja poslanka te stranke.
Tudi Tanja Fajon je na letošnjih volitvah zmagala s preferenčnimi glasovi volivk in volivcev. Pod parlamentarnim pragov je ostalo enajst kandidatnih list: Pozitivna Slovenija, Združena levica, Kacin Konkretno, SNS, Sanjska služba, Piratska stranka Slovenije, Solidarnost, Državljanska lista, Zares, Zeleni Slovenije in Slovenski narod. Slednji trije niso dosegli niti odstotka volilnih glasov.
Tudi na Gorenjskem, kjer je šlo na volitve 25,93 odstotka volivk in volivcev (v nobenem od enajstih volilnih okrajev udeležba ni dosegla 30 odstotkov), so bile odločitve enake: največ jih je podprlo SDS ter NSi in SLS, celo odločneje kot na državni ravni, saj so zmagoviti stranki namenili 26,73 odstotka glasov, drugouvrščeni pa 18,88 odstotka. Tretje mesto je tudi na Gorenjskem šlo Šoltesovi listi Verjamem (9,43 odstotka), medtem ko so ostale volilne glasove Gorenjci porazdelili drugače kot na državni ravni: Pozitivni Sloveniji so namenili 6,61 odstotka, Kacinu 6,30, DeSUSu 5,96, SD 5,79 in Združeni levici 5,29 odstotka. SDS je na Gorenjskem najbolj prepričljivo zmagala v volilnih okrajih Škofja Loka II, kjer je listo volilo 34,30 odstotka volivk in volivcev, Škofja Loka I in v okraju Kranj III. V omenjenih treh okrajih so bili najbolj naklonjeni tudi NSi in SLS, saj so listi v okraju Škofja Loka II dali kar 30,86 odstotka glasov. Listi Verjamem so najbolj verjeli v obeh radovljiških okrajih, v drugem so ji namenili 13,87, v prvem pa 12,18 odstotka volilnih glasov. Lista DeSUS je imela najboljši rezultat v Tržiču, 9,07 odstotka, kar gre verjetno pripisati dejstvu, da je bila na njej tudi njihova kandidatka Jana Jenko. SD pa je volilni rezultat z državne ravni presegla le v volilni enoti Idrija, kjer so ji namenili 8,79 odstotka glasov.
Volijo imena, ne le stranke
Med v nedeljo izvoljenimi evropskimi poslanci iz Slovenije so štirje dosedanji (Zver, Vajgl, Peterle in Fajonova) in štirje novi. Slovenijo zastopa pet moških in tri ženske. Sedem od osmih poslancev je bilo izvoljenih s preferenčnimi glasovi, Patriciji Šulin z liste SDS pa poslanski mandat pripada po vrstnem redu na listi. Že leta 2004 je bil Borut Pahor, ki je kandidiral na dnu liste SD za evropskega poslanca, izbran s preferenčnimi glasovi. Če želi dati preferenčni glas, volivec poleg imena liste na glasovnici obkroži tudi ime kandidata, ki mu želi dati prednost. Največ preferenčnih glasov je na letošnjih evropskih volitvah zbral Milan Zver, nosilec liste SDS: kar 57.279 od 98.169, kolikor so jih volivci namenili listi. Za njim so prejemniki preferenčnih glasov še: Lojze Peterle, Igor Šoltes, Ivo Vajgl, Jože Mencinger, Jelko Kacin, Zmago Jelinčič Plemeniti, Tanja Fajon, Violeta Tomič in Romana Tomc.
Kot pojasnjujejo pri Državni volilni komisiji, se zaradi uveljavljenega preferenčnega glasovanja mandati ne delijo po vrstnem redu, kot so navedeni na kandidatni listi, temveč so s posamezne liste izvoljeni kandidati, ki so dobili največ preferenčnih glasov, pri čemer se ti upoštevajo le, če število preferenčnih glasov posameznega kandidata presega količnik, ki se izračuna tako, da se število vseh glasov, oddanih za listo, deli z dvakratnikom števila kandidatov na listi.
V Evropi vodilna desnica
Glavnina volivcev v evropskih državah se je odločila v prid desni politični opciji in tako je Evropska ljudska stranka, že v prejšnjem mandatu vodilna v Evropskem parlamentu (pripadata ji tudi obe v Sloveniji zmagoviti stranki), tudi sedaj dobila največje število poslanskih sedežev, kar 212. Sledi ji Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov s 186 mandati. Zmaga ljudske stranke bo najverjetneje odločilna tudi pri izbiri novega predsednika Evropske komisije: za to mesto se potegujeta člana največjih političnih skupin, pri ljudski stranki Jean-Claude Juncker, pri socialdemokratih pa Martin Schulz.