V spomin ponesrečenim reševalcem

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / ponedeljek, 26. maj 2014 / 12:34

Luknja (1758 m) - GRS Mojstrana vsako leto, letos je bilo že dvainštiridesetič, organizira tradicionalni Koflerjev memorial, v spomin ponesrečenim gorskim reševalcem. Turni smuk za najboljši povprečni čas.

Zvone Kofler je bil gorski reševalec iz Mojstrane. Bil je član jugoslovanske odprave, ki je uspešno opravila vzpon na Istor-o-Nal v Hindukušu. Pri vračanju domov so doživeli prometno nesrečo, v kateri se je smrtno ponesrečil. Njemu v spomin in v spomin vsem ponesrečenim gorskim reševalcem so v Mojstrani letos organizirali že 42. Koflerjev memorial oz. turni smuk trojk s sedla Luknja. Zmagovalci so na koncu vsi, no, najboljša pa je tista trojica, ki se najbolj približa izračunanemu povprečnemu času. Letošnja prireditev je minila v lepem, sončen vremenu. Snežne razmere pod triglavsko Steno so pred tremi tedni še vedno omogočale lepo spomladansko smuko s sedla Luknja.

Zapeljemo se v dolino Vrata, kjer na parkirišču parkiramo. Nadaljujemo mimo Aljaževega doma. Po petih minutah hoje po gozdni ravnici pridemo do spomenika padlim partizanom gornikom, ki ga na naravnem balvanu predstav­lja ogromen klin z vponko. Naprej nadaljujemo skozi gozd. Pot se zlagoma vzpenja. Dosežemo Bukovlje, kjer se desno odcepi pot skozi Sovatno na Stenar, mi pa zavijemo levo po poti za Luknjo in Čez prag. Malce izgubimo nadmorske višine, nato pa se začnemo vzpenjati ob hudourniku. Trenutno nekje na tem delu nataknemo smuči. Kmalu začne pot zavijati proti desni. Pogled proti Luknji je veličasten. Prostrana melišča pod triglavsko Steno so skrita pod globokim snegom. Vmes se vidi le redek pas bukovja. Ko se že povsem obrnemo v de­sno in nadaljujemo s prečnim vzponom na Luknjo, se desno odcepi pot do Bivaka pod Luknjo. Od tukaj naprej strmina vztrajno narašča in najbolj strmo je tik pod vrhom sedla. Na sedlu, kjer Gorenjska pogleda Primorsko, se odpre dolina Zadnjica in razgled na Kanjavec s soseščino in gore nad Sočo. S sedla lahko nadaljujemo do krnice med Bovškim Gamsovcem in Pihavcem.

Že pri vzponu smo lahko opazili, da je na snežišču že precej kamenja. Traso smučanja prilagodimo trenutnim razmeram in uživaško odsmučamo do zadnje zaplate snega, ko moramo smuči sneti, jih pritrditi na nahrbtnik in peš sestopiti na zasluženo hidracijo.

Vzpon na sedlo Luknja je ne glede na to, ali se ga lotimo s smučmi ali pa peš, navdušujoč. Ves čas se gibljemo pod Steno, kjer se je rodil in kalil slovenski alpinizem. Preko Stene danes poteka blizu sto različno težkih alpinističnih smeri, od katerih nobena ni povsem enostavna. Skalna pregrada, ki v dolžini več kot tri kilometre zapira konec doline Vrat, je veličastna. Biti v njeni neposredni bližini je enkraten občutek. Po drugi strani pa je to tudi soseščina mogočnih dvatisočakov, ki kraljuje nad dolino; Pihavec, Bovški Gamsovec, Stenar, Križ, Dolkova špica, Škrlatica, Rokavi, Oltarji, na drugi strani doline pa Cmir.

In če se na koncu vrnem na 42. Koflerjev memorial; po smučanju je sledilo prijetno druženje pri Aljaževem domu v Vratih. Lepo je srečati prijatelje, ki jih ne vidiš ravno pogosto. V veselje in čast mi je bilo, da sem letos lahko bila članica trojke, ki je uspešno sodelovala na tekmi. Se vidimo prihodnje leto!

Nadmorska višina: 1758 m
Višinska razlika: 800 m
Trajanje: vzpon 2 uri
Zahtevnost: 2 / 5