»Pritisk« na višje dividende

V dveh velikih družbah, v Zavarovalnici Triglav in v Telekomu Slovenije, želijo delničarji z nasprotnim predlogom zvišati dividendo.

Kranj – V petek, 30. maja, bo na sedežu družbe v Ljubljani skupščina delničarjev Telekoma Slovenije, na kateri bodo v osrednji točki dnevnega reda sklepali o uporabi bilančnega dobička. Družba je ob koncu lanskega leta imela nekaj več kot 65 milijonov evrov dobička, za katerega uprava in nadzorni svet predlagata, da bi ga 21,7 milijona, to je 3,33 evra (bruto) na delnico, namenili za izplačilo dividend, ves preostali dobiček pa bi prenesli v letošnje poslovno leto. Na osnovni predlog sta že dva nasprotna predloga. Republika Slovenija, Slovenska odškodninska družba in Kapitalska družba, ki imajo v lasti več kot 72 odstotkov Telekoma, predlagajo, da bi ves bilančni dobiček oz. 10 evrov (bruto) na delnico namenili za dividende; predlog pa utemeljujejo s tem, da tolikšno izplačilo ne bi v ničemer poseglo v nadaljnje nemoteno poslovanje družbe oz. ne bi ogrozilo njene nadaljnje rasti. Delničar Venceslav Kostadinov za razliko od državnih lastnikov predlaga, da bi lastnikom izplačali 6,66 evra (bruto) na delnico oz. skupno nekaj manj kot 43,4 milijona evrov. Po njegovem mnenju je glede na uspešno poslovanje Telekoma v letu 2013 in napovedano prodajo velikega deleža razumljivo, da glavni delež dobička dobijo sedanji delničarji.

»Pritisk« za izplačilo višjih dividend občutijo tudi v Zavarovalnici Triglav. Družba je imela ob koncu lanskega leta 77,8 milijona evrov bilančnega dobička, za katerega uprava in nadzorni svet predlagata, da bi ga na skupščini 10. junija 25 milijonov, to je 1,1 evra (bruto) na delnico, namenili za izplačilo dividend. Vseslovensko združenje malih delničarjev temu predlogu ugovarja in predlaga, da bi za dividende izplačali skupno 56,8 milijona evrov oz. 2,5 evra (bruto) na delnico. V združenju so prepričani, da tolikšno izplačilo ne bi negativno vplivalo na poslovanje in uresničevanje razvojnih načrtov. Uprava zavarovalnice se s tem ne strinja in poudarja, da se na trgih soočajo s težkimi razmerami in ostro konkurenco, pri tem pa želijo do leta 2017 na obstoječih trgih jugovzhodne Evrope doseči najmanj 10-odstotni delež.