»Pritisk« na višje dividende

V dveh velikih družbah, v Zavarovalnici Triglav in v Telekomu Slovenije, želijo delničarji z nasprotnim predlogom zvišati dividendo.

Kranj – V petek, 30. maja, bo na sedežu družbe v Ljubljani skupščina delničarjev Telekoma Slovenije, na kateri bodo v osrednji točki dnevnega reda sklepali o uporabi bilančnega dobička. Družba je ob koncu lanskega leta imela nekaj več kot 65 milijonov evrov dobička, za katerega uprava in nadzorni svet predlagata, da bi ga 21,7 milijona, to je 3,33 evra (bruto) na delnico, namenili za izplačilo dividend, ves preostali dobiček pa bi prenesli v letošnje poslovno leto. Na osnovni predlog sta že dva nasprotna predloga. Republika Slovenija, Slovenska odškodninska družba in Kapitalska družba, ki imajo v lasti več kot 72 odstotkov Telekoma, predlagajo, da bi ves bilančni dobiček oz. 10 evrov (bruto) na delnico namenili za dividende; predlog pa utemeljujejo s tem, da tolikšno izplačilo ne bi v ničemer poseglo v nadaljnje nemoteno poslovanje družbe oz. ne bi ogrozilo njene nadaljnje rasti. Delničar Venceslav Kostadinov za razliko od državnih lastnikov predlaga, da bi lastnikom izplačali 6,66 evra (bruto) na delnico oz. skupno nekaj manj kot 43,4 milijona evrov. Po njegovem mnenju je glede na uspešno poslovanje Telekoma v letu 2013 in napovedano prodajo velikega deleža razumljivo, da glavni delež dobička dobijo sedanji delničarji.

»Pritisk« za izplačilo višjih dividend občutijo tudi v Zavarovalnici Triglav. Družba je imela ob koncu lanskega leta 77,8 milijona evrov bilančnega dobička, za katerega uprava in nadzorni svet predlagata, da bi ga na skupščini 10. junija 25 milijonov, to je 1,1 evra (bruto) na delnico, namenili za izplačilo dividend. Vseslovensko združenje malih delničarjev temu predlogu ugovarja in predlaga, da bi za dividende izplačali skupno 56,8 milijona evrov oz. 2,5 evra (bruto) na delnico. V združenju so prepričani, da tolikšno izplačilo ne bi negativno vplivalo na poslovanje in uresničevanje razvojnih načrtov. Uprava zavarovalnice se s tem ne strinja in poudarja, da se na trgih soočajo s težkimi razmerami in ostro konkurenco, pri tem pa želijo do leta 2017 na obstoječih trgih jugovzhodne Evrope doseči najmanj 10-odstotni delež.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Škofja Loka / nedelja, 27. september 2020 / 06:39

Že večina delnic za javno komunalno podjetje

Škofja Loka – Občinski svet v Škofji Loki je na nedavni seji obravnaval potek aktivnosti, povezanih z vzpostavitvijo javnega pod­­jetja Komunala Škofja Loka. Predvidene so bile tri variante, a so v...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Projekti občin

Obnova Graščine in Ceste svobode Radovljica - Radovljiška Graščina je najmogočnejša zgradba v starem mestnem jedru Radovljice, ki je v celoti razglaše...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Gorenjska hitreje kot Slovenija

Gorenjska razvojna regija je na pomembni razvojni prelomnici. Obdobje nove finančne perspektive 2007-2013 bo pokazalo, ali je regija sposobna preboja iz industrijske v moderno regijo, ki bo soustvarja...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Drugi regionalni razvojni forum o sodelovanju in povezovanju

Pred nami je 2. razvojni forum, čas za obračun dela od pretekle jeseni, ko je Regionalna razvojna agencije Gorenjske skupaj z regionalnim razvojnim svetom in svetom regije pripravila p...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Prednostne usmeritve razvoja Gorenjske

Za uresničevanje ciljev so v Regionalnem razvojnem programu Gorenjske 2007–2013 postavljene štiri razvojne prednostne usmeritve, ki so zelena nit razvoja regije. Zaradi večje prepoznavnosti so poim...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Strateški cilji Gorenjske

Vizijo gorenjske regije do leta 2013 gradijo trije ključni strateški cilji. Vsak bo merjen z najmanj dvema kazalnikoma. Merljivi cilji so postavljeni na osnovi napovedi rasti slovenskega makroekono...