Za sobivanje letal in ptic

Spomladi, ko se letalski promet zgosti in se ptice vračajo iz toplejših krajev, se nevarnost trkov letal s pticami na letališčih močno poveča. Na brniškem letališču so s številnimi ukrepi število trkov v zadnjih letih uspeli zmanjšati, prizadevajo pa si, da bi sobivanje jeklenih in pernatih ptic uredili na kar najbolj ekološki način.

Ptice na letališčih predstav­ljajo potencialno nevarnost in tveganje, ki zahteva resen pristop in dnevno obvladovanje. V Aerodromu Ljubljana, ki upravlja z Letališčem Jožeta Pučnika Ljubljana, so se odločili, da se tega področja lotijo okolju prijazno, zato so se skupaj s Ustanovo fundacije Družba znanja in vrednote narave odločili za izvajanje ekološke študije, ki jim je dala odgovore, katere ptice se zadržujejo na območju brniškega letališča, kakšne so njihove navade in kateri ukrepi so učinkoviti za obvladovanje te problematike.

»Za varno vračanje tako letal kot ptic je na območju letališča nujno nadzorovano sobivanje obojih. Ptice so moteče za letalski promet, trki z njimi pa pomenijo potencialno nevarnost za vse udeležene. Po drugi strani je z okoljskega vidika pojav­ljanje letal grob poseg v ptičji habitat. Na letališču imamo organizirano posebno službo, ki vsak dan fizično skrbi za preglede manevrskih površin in pregon ptic, a verjamemo, da je »zeleni« način zmanjšanja tveganja pred trki edini dolgoročno uspešen način reševanja. Pri vsakodnevnih aktivnih ukrepih uporab­ljamo različna avdio-vizualna in pirotehnična sredstva ali laserje, a pomembnejši so pasivni ukrepi. Ugotovili smo namreč, da travniki za številne ujede predstavljajo pravo »pogrnjeno mizo«, saj tu živijo številni voluharji in drugi glodavci,« je povedal Dušan Sofrič, vodja področja za varnost in zaščito pri Aerodromu Ljubljana, in dodal, da si območje preprosto želijo narediti čim manj privlačno za ptice, pa tudi za njihovo hrano, torej glodavce. Tako so travo začeli kositi višje, razmišljajo o ekoloških pripravkih, ki bi pregnali voluharice, ukrepi pa so že prinesli pomembne rezultate. Trkov letal s pticami v celoti ni mogoče preprečiti, tudi zato, ker se ptice na ukrepe navadijo in jih je potrebno nenehno spreminjati in prilagajati, a na brniškem letališču so jih v zadnjih dveh letih uspeli zmanjšati za tri četrtine. Statistični podatki kažejo, da so leta 2010 zabeležili 41 trkov, leta 2011 71, leta 2012 osemdeset (tega leta so začeli izvajati študijo), lani pa 67. Največji problem predstavljajo ujede, predvsem kanje in postovke, so se pa lani na brniškem letališču v letala pri vzletu ali pristajanju zaletele tudi kmečke lastovke, sive vrane, rečna galeba, škorec, taščica, čuk …

Kot poudarjajo v Aerodromu Ljubljana, večina trkov za letala nima resnejših posledic (odpoved, zamuda ali okvara) in najpogosteje letalo trka sploh ne zazna, a posledice so lahko tudi hujše. Lani so tako tudi na Brniku obravnavali resnejši primer, ko je tovornemu letalu zaradi trka z jato škorcev odpovedal motor in se je zato moralo vrniti na letališče.