
Freska Višarske Marije razkrila zgodbo o romanju
Na Pocarjevi domačiji v Zgornji Radovni so v nedeljo slovesno predstavili restavrirano poslikavo Višarske Marije in odprli razstavo Pojmo, pojmo na božjo pot.
Zgornja Radovna – Restavriranja že zelo dotrajane poslikave na Pocarjevi domačiji sta se konservatorja Vesna Obid in Marij Vrenko lotila septembra lani, fresko po končani obnovi pa so slovesno predstavili na dnevu odprtih vrat Pocarjeve domačije ob mednarodnem dnevu muzejev. Pred restavriranjem, je poudaril v. d. direktorja Triglavskega narodnega parka Peter Skoberne, o tej preprosti freski nismo vedeli nič, potem pa se je počasi začela kazati zgodba, povezana z njo. »Izkazalo se je, da to ni le osamljen utrinek oziroma bežen navdih ljudskega umetnika, ampak se zadaj skriva zgodba o romanju.« Poslikava ima tako poleg okrasne tudi sporočilno vrednost, saj je označevala romarsko pot na Sv. Višarje ter popotnikom in romarjem sporočala, da se na domačiji lahko odpočijejo, okrepčajo ali tudi prenočijo. Ob tej priložnosti so zato pripravili tudi razstavo Pojmo, pojmo na božjo pot – poslikave kot romarski kažipoti avtoric Bernarde Jesenko Filipič, Saše Roškar, dr. Špele Ledinek Lozej in Tatjane Eržen Dolžan.
Podrobneje je tematiko romanj in poslikav, ki se pojavljajo v zvezi z njimi, ob odprtju razstave osvetlila Bernarda Jesenko Filipič iz kranjskega zavoda za varstvo kulturne dediščine. Kot je pojasnila, so v 18. stoletju slikali v glavnem nabožne vsebine, ki so jih obrobljali s preprosto ornamentiko in dekorativnimi elementi. Poslikave so si po njenih besedah lahko privoščili le premožni lastniki kmetij, saj so bile lepo poslikane fasade pomemben statusni simbol domačij. Na Gorenjskem so doslej na 201 lokaciji odkrili 333 figuralnih poslikav, pri čemer so najpogosteje upodabljali lik Matere Božje, in sicer je takih poslikav skupaj 81. Te poslikave so romarje usmerjale na poti na Višarje, v teh hišah pa naj bi romarji dobili tudi hrano in prenočišče. In taka hiša naj bi bila tudi Pocarjeva domačija, na kateri je zdaj spet lepo vidna podoba božjepotne Marije in križanja. »Prej je bilo vse skupaj zelo sajasto, razpokano in trhleno,« je težave, na katere sta z Marijem Vrenkom naletela pred začetkom obnove, povzela Vesna Obid. Pojasnila je še, da v tem primeru ne gre za pravo fresko, ampak poslikavo v secco tehniki, ki je manj obstojna. Ni namreč naslikana na svež omet, ampak ko je bil ta že suh, zato so ga pobelili in slikali na to plast. Izkazalo se je tudi, da sta bili poslikavi v preteklosti že večkrat preslikani. Od originalne poslikave, je pojasnila Vesna Obid, sta ohranila le posamezne fragmente, da sta jo čim bolj diskretno umestila v celotno zgodbo te hiše. Raziskave so še pokazale, je dodala, da je motiv križanja po nastanku verjetno blizu letnici, ki je napisana na stropnem tramu in velja za letnico postavitve hiše, torej 1775, motiv Višarske Marije pa naj bi bil mlajši. Prav tako naj bi se pod ometom skrivala vsaj še ena figuralna poslikava, za katero domnevajo, da je podoba sv. Jurija, zavetnika župnije Gorje, kamor je tedaj sodila dolina Radovne.
Restavratorska dela na poslikavi so opravili pod nadzorom kranjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Kot je poudaril direktor Zavoda Miloš Ekar, je ljudsko stavbarstvo pri nas najbolj ogrožena dediščina, še bolj pa dediščina poslikav na stavbah. Zato ga veseli, da so se lotili oživljanja te dediščine, ki je bila več stoletij značilna za ta prostor, v drugi polovici 19. stoletja pa je izzvenela in se je v glavnem ohranila le še pod ometi.