
Možnost za podaljšanje roka
Lastniki gozdov, ki do 15. maja ne bodo uspeli pospraviti v žledolomu poškodovanih iglavcev, lahko zaprosijo za podaljšanje roka. Zavod za gozdove jim bo rok podaljšal, a le v primeru, če se lubadar še ni pretirano razmnožil.
Kranj – Februarski žledolom je v Sloveniji zajel približno polovico gozdov in tako močno poškodoval okoli devet milijonov kubičnih metrov drevja, da jih bo treba posekati. Lastniki gozdov so v treh mesecih od žledoloma posekali in pospravili nekaj manj kot 1,4 milijona »kubikov« lesa, od tega 735 tisoč »kubikov« ali 23 odstotkov poškodovanih iglavcev in 658 tisoč kubičnih metrov listavcev, kar predstavlja 11 odstotkov celotne količine. »Največ iglavcev je bilo posekanih in odpeljanih iz gozdov v najbolj prizadetih območjih – Ljubljana, Postojna in Kranj – ter na tradicionalno gozdarskih območjih – Slovenj Gradec, Kočevje, Nazarje in Maribor,« je na petkovi novinarski konferenci dejal Damjan Oražem, v. d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, kjer ocenjujejo, da sanacija poteka zelo uspešno, še zlasti v zasebnih gozdovih. »Spravilo je približno za tri četrt hitrejše kot v običajnih rednih sečnjah, vendar zaradi zastojev pri prodaji in opravil lastnikov gozdov tudi na kmetijskih zemljiščih ni pričakovati, da bi se takšen tempo nadaljeval tudi v prihodnje,« je dejal Oražem in poudaril, da ves les iglavcev zaradi velike količine ne bo pospravljen do 15. maja, ki je v večini poškodovanih gozdov določen kot rok za izvedbo sečnje in varstvenih del.
Lastniki lahko v tem primeru na podlagi interventnega zakona zaprosijo za podaljšanje roka. Na območjih, za katera so bile izdane generalne odločbe, bo zavod na podlagi prejetih prošenj podaljšal roke za predele, kjer do pretirane razmnožitve lubadarja še ni prišlo. Na vse lastnike, ki so prejeli individualne odločbe za izvedbo sanitarne sečnje, pa je zavod v petek naslovil pošto s pozivom, da končajo sanacijo ali zaprosijo za podaljšanje roka. »Razumemo težave lastnikov gozdov in razmere na trgu, zato ne želimo množično ukrepati z izvršbami, a tam, kjer bo prišlo do napada lubadarja, bomo zaradi zaščite ostalih lastnikov in ohranitve vrednosti gozdov dolžni ukrepati,« je dejal Oražem in dodal, da je v napadenih gozdovih treba izvesti sanitarno sečnjo v treh tednih po odkritju žarišča lubadarja. »Ob ugodnih pogojih za razvoj lubadarja, to je v vročem, dolgem poletju, lahko količina drevja, ki ga bo treba posekati, naraste na pet ali po najbolj pesimistični različici celo na deset milijonov kubičnih metrov,« je opozoril Jošt Jakša, generalni direktor direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, in dodal: »Če se lokalni trg z lesom zasiči ter cene lesa padejo in cene dela narastejo, je po izkušnjah drugih držav treba iskati trg na bolj oddaljenih območjih, pri tem pa je potrebna koncentracija lesa.«
Zavod za gozdove poskuša pomagati lastnikom gozdov tudi pri prodaji lesa, tako so tujcem, ki so doslej pokazali kakršnokoli zanimanje za nakup lesa v Sloveniji, že poslali seznam 26 odkupovalcev lesa.