Titicaca drugič
Legende o jezeru Titicaca in okolici je raziskoval tudi Antonio Paredes Candia (1923–2004), bolivijski pisatelj in izjemen folklorist. Najbolj nenavadna se mi je zdela tista o nastanku krompirja, ki jo na kratko povzemam. Hči inkovskega vladarja je bila svečenica v templju sončnega boga Intija. Ni se smela poročiti. Vendar se je zaljubila v kmečkega mladeniča in zanosila z njim. Pravila, ki so urejala verske običaje, so bila stroga. In tako je Inka hčer in njenega ljubega moral obsoditi na smrt. Izkopali so grob in nasuli vanj kokinega listja. Svečeniki so bili zgroženi, ker sta se ljubimca objemala še pred smrtjo, in so dali grob sunkovito zagrebsti. Pozneje so dekleta, ki so hodila mimo, govorila, da je tam, kjer sta umrla, slišati škrjančke; moške, ki so hodili tam mimo, je zapustila jeza, lepo so ravnali s svojimi ženskami. Svečeniki so trdili, da gre za čarovnijo, da je treba posmrtne ostanke izkopati, jih zažgati in razsuti na vse štiri strani neba, saj je šlo po uresničitvi obsodbe vse narobe. Iz rek je izginilo zlato, v rudnikih ni bilo več srebra, polja so postajala pusta in kamnita, zvezde so spreminjale svojo pot, divjale so nevihte … Vse sama slaba znamenja. In Inka je ukazal, naj kopljejo tam, kjer sta bila živa pokopana. Kopali so mesec, dva, tri, in niso našli skeletov. Samo rastline z modrimi cvetovi, ki so se spreminjali v strupene majhne sadeže. »Izrujte korenine!« je ukazal Inka. In glej, pod zemljo je kar mrgolelo nenavadnih in neznanih gomoljev.
Bili so gomolji krompirja – po naše. Bili so užitni. Krompir je začel svojo pot čez Atlantik. V naših krajih je začel rasti v času cesarice Marije Terezije. V Evropi ima tudi spomenik: v narodnem parku Harza, pod čarovniško goro Brocken. Postavili so ga leta 1885. Na zlizanem kvadru ob Stari poštni poti je napis: »Na tem kraju so 1748 prvikrat poskusno posadili krompir … !« V mojem kraju pa se kuha andska enolončnica. Vitaminčke uživamo posebej.
Nah-oatli
Za 6 oseb potrebujemo: 500 g majhnih krompirjev v velikosti jajca, 500 g na trakove zrezane teletine, 1 žličko masla, 2 čebuli, 100 g slanine, 200 g lisičk ali šampinjonov, 1 pločevinko rdečega fižola (400 g), 1 pločevinko koruze (340 g), 2 stroka česna, 2 žlici paradižnikove mezge, 200–250 ml goveje ali čiste zelenjavne juhe, nekaj lističev svežega ali četrt žličke suhega žajblja, sol, poper, kajenski poper.
Krompir skuhamo in olupimo. Gobe zrežemo zelo na drobno. Na maslu prepražimo na kocke zrezano slanino, čebulo in na tenke trakove narezane meso. Pražimo nekaj minut, nato dodamo strt česen in žajbelj. Mešamo, da se meso dobro prepeče. Nato dodamo krompir, zrezan na četrtinke, fižol, koruzo, sol, paradižnikovo mezgo, sveže zmlet poper in kajenski poper ter juho. Počakamo, da zavre, dodamo gobe, nato znižamo temperaturo in cmarimo približno 10 minut. Po potrebi še malo začinimo.
Smuti z jagodičjem
Za 1 l potrebujemo: 4 pomaranče, 300 g jogurta, 4 žlice agavinega sirupa, 300 g zmrznjenega jagodičja.
Jagodičje malo odtajamo. Pomaranče iztisnemo. Vse sestavine damo v mešalnik, zmiksamo in takoj postrežemo.
Pa dober tek!