Žiri utripale v ritmu klekljev

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Žiri / / 09:59

Osmi klekljarski dnevi v Žireh so tudi letos postregli s številnimi dogodki, v središču katerih je bila seveda čipka. V soboto so pripravili še tekmovanje v klekljanju, za pravi spektakel pa so poskrbeli z uprizoritvijo »kontrabanta«.

Žiri – Posebno pozornost so po besedah predsednice klekljarskega društva Cvetke Marice Albreht letos namenili starim vzorcem oziroma »muštrom«. Iz pozabe so namreč izbrskale vzorce več kot sto let starih čipk in jih za to priložnost tudi naklekljale ter postavile na ogled v galeriji DPD Svoboda. Po njeni oceni je dogodke, ki so jih pripravili v okviru klekljarskih dni, obiskalo okrog pet tisoč obiskovalcev. Največ jih je tudi letos pritegnilo tekmovanje v klek­ljanju in spektakel na Ledinici, v okviru katerega so pred pozabo ohranili še eno zgodovinsko dejstvo, ki je zaznamovalo žirovsko življenje ob Rapalski meji, in sicer tihotapstvo.

Za uvod v klekljarsko te­kmovanje so poleg žirovske godbe poskrbele še godbe na pihala iz Logatca, Postojne in Bohinja, ki so skrbele za vzdušje tudi v premorih med tekmovanji. Najprej so se v vihtenju klekljev pomerili otroci, letos jih je bilo 31, nato pa še 14 odraslih klek­ljarjev. Poleg hitrosti so morali udeleženci te­kmovanja pokazati še precejšnjo mero spretnosti. Čipka je morala biti namreč tudi lepa – ne preveč zateg­njena in ne preveč ali premalo zasukana. Med otroki se je najbolj izkazala Pija Saje iz Novega mesta, med odraslimi pa Marjeta Adam iz Logatca. Pija Saje je priznala, da je imela pred te­kmovanjem kar precej treme. Klekljati se uči šele od jeseni, navdušila pa jo je njena mama, ki prav tako kleklja.

Tekmovanj in tudi zmag pa je že vajena letošnja zmagovalka tekmovanja v klekljanju za odrasle Marjeta Adam. »S klekljanjem se ukvarjam že petdeset let. Včasih smo to počeli tudi za preživetje, zdaj pa je to zgolj konjiček.«

Po končanem tekmovanju se je dogajanje preselilo na Ledinico, kjer so uprizorili pravi spektakel, v okviru katerega so prikazali tihotapljenje čez Rapalsko mejo. Scenarij je pripravil Miha Naglič, režirala je Metka Debeljak, za dramatizacijo pa je poskrbela Lucija Kavčič. Marsikateri Žirovec, je bilo mogoče izvedeti, se je pred drugo svetovno vojno ukvarjal zgolj s tihotapljenjem. To je bila namreč precej donosna dejavnost, seveda pa tudi precej tvegana. Mejo so na obeh straneh varovali vojaki in nekateri so končali pod njihovimi streli, ujeti »kontrabantarji« pa so jo v najmilejši obliki odnesli zgolj z denarno kaznijo, veliko so jih tudi zaprli. No, tokrat so na Ledinici prikazali tisto bolj smešno plat tihotapstva. Taka je recimo tudi zgodba o Belinovi Katri, znani tihotapki, ki je nekoč stresla kavo tik ob konfinu oziroma mejnem kamnu. Poklicali so celo posebno komisijo, ki je skrbno ločila, kaj je padlo na jugoslovansko in kaj na italijansko stran in komu je torej pripadal »plen«.